KLIK - revija novodobnih ustvarjalcev - staro-novo

Contex z novim modelom 3d tiskalnika

Ni minilo leto dni, odkar smo premierno predstavili prvi barvni 3D-tiskalnik na našem trgu, ko se je že pojavil novejši, izboljšan model, Contex ZPrinter 450. Z novim modelom so v Contexu naredili še en velik korak naprej pri približevanju in dostopnosti 3D-tiskanja večjemu krogu uporabnikov. Najnovejši tiskalnik je prvi tiskalniki z najvišjim mogočim samodejnim delovanjem in s samodejno največjo mogočo združljivostjo s pisarniškim okoljem. Nov model ZPrinter 450 poenostavlja postopek 3D-tiskanja s samodejnimi operacijami na vsakem koraku. Nove prednosti so samodejne nastavitve, samodejno polnjenje prahu ter samonadzorovanje materiala in statusa tiskanja. Tako zdaj tiskalnik samodejno odstrani in reciklira tudi odvečen prah.

Opisane izboljšave ustvarjajo pogoje za druge pridobitve, kot je na primer hitra menjava materiala, ki prihrani do 40 odstotkov časa. Tiskalnik ima nov način nanosa barve z eno samo tribarvno glavo namesto več posameznih, kar zmanjša stroške tiskanja in čas menjave tiskarske glave za 66 odstotkov.

Prirejen je pisarniškemu okolju, kar pomeni, da je tih, uporablja do zdravja prijazne materiale ter negativen pritisk in zaprt sistem odstranjevanja prostih delcev, zato da v zrak ne spušča prahu in umazanije. S prahom in z vezivom med delom ne pridemo v stik, kar omogoča čisto nalaganje prahu in gradnjo modelov. Odvečni prah, ki ostane pri gradnji modelov, tiskalnik sam očisti in ga vrne v posodo z odvečnim prahom. Nadzor tiskalnika je nespremenjen – z namizja računalnika ali zaslona tiskalnika. Programska oprema nam omogoča, da na zaslonu računalnika ali tiskalnika spremljamo količino praha, barve in veziva. Ločljivost izpisa je 300 x 450 dpi. Druga dva modela 3D-tiskalnika podjetja Contex sta Designmate Mx (monokromatski tiskalnik) in Designmate Cx (barvni tiskalnik), ki tiska v 24-bitnem barvnem prostoru z visoko ločljivostjo in možnostjo gradnje večjega modela. (M. P.)

Zavod SDT bo letos že drugič zapovrstjo organiziral študentski natečaj Let’s make it in 3D! na temo 3D-tiskanja v povezavi s 3D-skeniranjem. Skozi izdelavo prostorskih (3D-) računalniških modelov, pripravljenih za izdelavo na 3D-tiskalniku, imajo študentje možnost izraziti svoje znanje in ustvarjalnost. Izvedeni modeli bodo razstavljeni na 3D Print Forumu na sejmu Fespa Berlin, ki bo od 5. do 9. junija 2007. Avtorji najmanj treh najboljših 3D-modelov iz vsake izmed razpisanih kategorij bodo prejeli svoj 3D-model, natisnjen v barvah. Avtor najboljšega modela po izboru obiskovalcev sejma bo prejel bon za izdelavo 3D-modela v vrednosti 2.000 evrov. Rok za oddajo del je 4. maj 2007. Kategoriji natečaja sta Izdelava avtorske umetniške kompozicije v 3D-programu s 3D-skeniranim elementom in Izdelava replike obstoječe arhitekturne zgradbe ali katere izmed drugih trodimenzionalnih umetnin. Proizvajalci skenerjev in ponudniki storitev so na razpolago študentom s svetovanjem in z nudenjem tehnične pomoči. Več podrobnosti o natečaju najdete na spletni strani www.all4print.net. (K. A.)

Sodobna proizvodnja zahteva vse krajše razvojne čase novih izdelkov. Sodobna industrija ves čas preverja stroške, učinkovitost ... Sodobni ustvarjalec, inženir, razvojnik, načrtovalec ipd. si ne more več privoščiti togega, počasnega razmišljanja, ne more si privoščiti dolgih ur posedanja v modelni delavnici ne risanja ročnih skic na steno ali tla ... Če povzamemo: ne more si več privoščiti, da izkušnjo doživi šele takrat, ko jo utelesi, udejani … Izkušnje se bomo morali naučiti doživljati v popolnosti že prej, kot jih v resnici doživimo - v digitalnih doživetjih!

28. februarja je bil v Mali dvorani Kulturnega doma Nova Gorica predstavljen multivizijski projekt vsestranskega umetnika Lada Jakše; dvojna projekcija diapozitivov, spremljajoče improvizirane glasbe na več glasbilih in ples Ane Kerševan. Avtor je znan po svojih glasbenih in fotografskih dosežkih, izdal je osem albumov, napisal veliko filmske glasbe, sodeloval z drugimi umetniki, vodil različne ustvarjalne delavnice, je prenašalec idej o zavedanju občutljivosti narave in še marsikaj. Večer po njegovem nastopu smo izkoristili, da podrobneje spoznamo njega in njegovo delo.

V današnjem času podobo izdelkov večinoma narekujejo modne smernice. Redni sezonski preobrati prinašajo nove sloge, barve in oblike, ki naj bi motivirali porabo. V nasprotju s hitro pozabljivimi modnimi novostmi pa obstaja peščica izdelkov, katerih oblika se v več desetletjih ni spremenila. S seboj nosijo zbirke prevladujočih podob, vrednot in idej, ki se utelešajo v brezčasni estetiki. Ljudje si jih želijo zaradi velike simbolne vrednosti in ne le zaradi trenutne priljubljenosti.

Priznajte: te povedi ste veliko bolj vajeni v obrnjeni obliki staro ... a kot novo. A ni pomota! Medtem ko nekateri rušijo kakovostne objekte iz tega obdobja, se drugi trudijo, da ujamejo delček duha 50. ali 60. letih in ga vtkejo v sodobne rešitve. Nostalgija po teh malce naivnih, a izjemno živahnih in barvitih časih namreč vleče nase privržence in prav tako kupce.

Za Milana Kovača sem zvedela – v Londonu, in to na enem pomembnejših oblikovalskih sejmov na stojnici, kjer so predstavljali izdelek IQ glass, ogrevano steklo, primerno za vrsto arhitekturnih rešitev. Tudi Milan Kovač je po izobrazbi arhitekt, šolanje je zaključil v Ljubljani, a se kmalu zatem podal s trebuhom za kruhom v svet. Danes se uvršča med (pre)mnoge naše rojake, ki so uspeh in potrditev našli v tujini, pri nas pa jih komajda kdo pozna. Žal pogosto še manj cenimo, predvsem pa ne znamo izkoristiti, njegovega bogatega znanje in izkušnej na področju obnove arheoloških izkopanin, ki si jih je pridobil tekom dolgoletnega uspešnega dela na najdiščih širom sveta.

Arhitekturna tradicija modernizma je v slovenskem prostoru vedno postavljena na prepih; staro naj zamenja novo, tradicija naj se dokončno prekine. Ob takšnih preobrazbah se zastavlja vprašanje, ali ni nasprotovanje tradiciji mogoče le z njenim dobrim poznavanjem? Kje so trenutne meje poznavanja povojne moderne arhitekture, pa dokazuje mačehovski odnos do njene zaščite in prenove.

Ali kdaj se novosti postarajo | Naši zanamci bodo našo dobo arhitekture ob začetku tretjega tisočletja morda imenovali ‘ doba konservatorstva’, ker smo za ohranjanje dediščine razvili znanje in zavest. Wessel De Jonge, ustanovni član organizacije Docomomo, v govoru ob odprtju akademskega leta na mednarodnem središču podiplomskega študija konservatorstva v Leuvenu, Belgija, septembra 2005

Ustvarjalnost arhitekta pri posegih v zgodovinsko mesto je omejeno s smernicami zavoda za varstvo kulturne dediščine. Če je prvi usmerjen v prihodnost, je drugi varuh zgodovine, če prvi tvori identiteto, jo drugi varuje.

Glavna znamenitost, zaradi katere vsako leto toliko ljudi obišče Rdeče morje, je prav gotovo pisani podvodni svet, ki se skriva v njem. Čeprav ne sodite ravno med največje ljubitelje plavanja z masko in s plavutmi, si boste kljub temu lahko z lahkoto ogledali živopisno morsko življenje. Dovolj je že en sam obisk podvodne restavracije Red Sea Star, ki je v zalivu Eilat na samem jugu Izraela.

Izdelano v velikih ravnih površinah kroji podobo arhitekturnih objektov. Njegove dobre optične lastnosti so se izkazale primerne za hiter prenos podatkov. Neporoznost in toplotna odpornost ga delata nepogrešljivega v kemijski industriji. V najčistejši obliki tvori bučko žarnice, z dodatki drugih snovi pa ga poznamo kot material, iz katerega so narejeni kozarci in steklenice. Steklo v vsej svoji univerzalnosti predstavlja področje, zanimivo tudi za industrijske in unikatne oblikovalce.

Steklo se je pojavilo sorazmerno pozno – na naših tleh ga zasledimo šele v rimskem obdobju, nekje na prelomu tisočletja. Dolga stoletja so bila potrebna, da so se poznavanje materiala in tehnologije uporabe premikali le malen kostno. Vidnejši razvoj in zavedanje o njegovi široki uporabnosti sta se pojavila šele pred kratkim – večina pomembnih odkritij je stara manj kot 100 ali celo manj kot 50 let. Steklo se iz materiala, namenjenega okrasju, namiznemu posodju in opremi stanovanj, vse bolj spreminja v tehnološki material. Oplemeniten z različnimi dodatki dobiva skoraj neverjetne lastnosti, postaja pameten, industrijski ipd. Poleg tega pa ostaja material, ki ga ljubijo številni ustvarjalci, saj daje krila domišljiji.

Študentje tretjega letnika vizualnih komunikacij na Visoki šoli za dizajn v Ljubljani končujejo dodiplomski študij. Pri predmetu Tipografija so sami izrazili željo po oblikovanju tipografij z vnesenim narodnim značajem. Raziskavo smo usmerili na slovenski kulturni prostor in v njem iskali teme, na podlagi katerih so študentje oblikovali vsak svojo črkovno vrsto.

Z italijanskim avtorjem Marcom Spitonijem sem se prvič srečal leta 2000, ko je na festival Pixxelpoint poslal izsek iz svojega kratkometražnega filma The Hunt. Ko se je računalniška grafika ravno dobro prebujala, je bil on že nekaj korakov pred drugimi avtorji v tej veji, saj je bil njegov pristop tehnično veliko bolj dodelan. Triletne delovne izkušnje na področju filmskih učinkov (takrat še brez računalnika, ampak z izdelavo fizičnih modelov) in ilustracije so vsekakor pripomogle k njegovemu občutku za dinamiko, detajle, osvetlitve itd. Glede na to, da se je s kratkim filmom The Hunt ukvarjal samo v prostem času, mu je to pomenilo dve leti dela. Z njim je vzbudil veliko zanimanje tako med gledalci kot tudi poznavalci medija in je zato tudi dobil veliko ponudb, vendar se večina izmed njih ni izkazala za resne.

Ko govorimo o laserski tehniki tiskanja, tiskalniki že dolgo niso več le tiskalniki, ampak naprave, ki v sebi združujejo več funkcij. Najpogosteje so te tiskanje, optično branje (oziroma bolj priljubljeno skeniranje) in fotokopiranje. Združevanje teh treh funkcij je postalo prav za prav zakon in skoraj ne zasledimo več monofunkcijskega laserja. Kadar pa ob vseh teh funkcijah zapišemo še podatek o velikosti formata A0, celoten splet lastnosti dobi neko čisto drugo razsežnost in težo. V čisto konkretni izvedbi bi ga poimenovali KM-3650w.

Najprej sem pomislil, da so zvočne knjige samo podpiranje lenobe (kar delno so), ob malo boljšem razmisleku pa bi jih lahko opredelil kot odličen medij za otroke (ki ne znajo brati), za slepe in slabovidne in ljudi, ki preprosto nimajo časa brati. Gre namreč za posnetek, na katerem je knjiga prebrana na glas.

latex -a m [latεh] 1. sistem za pripravo dokumentov, navadno uporabljen za tehnične in znanstvene dokumente. Lahko je uporabljen za pisanje kakršnih koli dokumentov.

Čeprav ljudje običajno nismo navdušeni nad staranjem, pa včasih potrebujemo prav to – na primer starinsko fotografijo. In če je nimamo, jo naredimo!

Delo z besedilom in s posebnimi simboli v Dreamweaverju.

Ko ustvarjamo 3D-model v AutoCAD-u, želimo iz njega na koncu potegniti projektno dokumentacijo – torej 2D-načrte. 3D-model služi vizualizaciji, načrti pa tehnični dokumentaciji, zato morajo biti tudi ustrezno obdelani s kotami, šrafurami, s simboli ... Kakšne možnosti se nam torej ponujajo?

Izpis projekta v kateri koli stopnji projektiranja zahteva skrbno izbiro plasti, merila, barv peres in še veliko drugega, na kar moramo biti pozorni. Ker je v ArchiCAD-u projekt shranjen le v eni datoteki, moramo za različne potrebe določiti različne poglede na naš projekt. Z malo truda to storimo enkrat za vedno in tako močno pospešimo izdelavo projektne dokumentacije. Vsak pogled ima lahko svojo kombinacijo plasti, merilo, način prikaza posameznih objektov in način kotiranja.

Inventor ima vključenih veliko orodij za pospešitev izdelave modelov. Zato je zelo priljubljen v splošni strojegradnji. V TNT-ju si bomo ogledali, kako preprosta je izdelava izvrtin.