Kovinskopredelovalna industrija ni kritična

Magda Stražišar magda.strazisar@finance-on.net Po produktivnosti je nad povprečjem predelovalne industrije, ima pa še nekaj rezerve. Aleksander Perdan, CIC: "Študija mednarodne konkurenčnosti kovinskopredelovalne industrije kaže, da je naša slabost izrazito nerazvita struktura podjetij z do deset zaposlenimi." V primerjavi z drugimi panogami je produktivnost kovinskopredelovalne industrije nad povprečjem predelovalne industrije v Sloveniji, še vedno pa dva- do trikrat zaostaja za evropsko, je pokazala študija mednarodne konkurenčnosti te panoge, ki je zajela 283 slovenskih podjetij. Zaostajanje v bruto dodani vrednosti je med drugim posledica slabega trženja, po besedah Aleksandra Perdana, vodje raziskave v centru za mednarodno konkurenčnost (CIC), pa je naša slabost tudi izrazito nerazvita sestava podjetij z do deset zaposlenimi. Ob vstopu v EU si bomo konkurenčno prednost zagotovili z izdelki za nišno proizvodnjo z visokim vložkom znanja, je še povedal Perdan. "Delovna sila je v slovenski kovinskopredelovalni industriji že optimizirana, tudi ob recesiji ne bi bilo večjih presežkov," je poudaril Aleksander Perdan. Da pa bi ujeli produktivnost trgov Evropske unije, bi morali poskrbeti za stalno zniževanje stroškov dela, hkrati pa izboljšati trženje. "Obvladovanje distribucijskih kanalov je pravzaprav hiba vseh slovenskih izvoznikov," je povedal Perdan in dodal, da naši menedžerji pravzaprav šele zdaj spoznavajo, kaj je pri trženju nujno - povezovanje s strateškim partnerjem, ki poskrbi, da se izdelek prodaja po višji ceni. Ključ je znanje Višjo ceno dosegajo le izdelki, v katere je vloženo znanje. Zato sta za podjetje odločilna stalno usposabljanje in izobraževanje sodelavcev ter projektno vodenje. Slovenski menedžerji se precej pritožujejo nad izobraževalnim sistemom, saj strojnim inženirjem manjka trženjskih znanj, hkrati pa v kovinskopredelovalni panogi primanjkuje visokošolsko izobraženih kadrov. Predlagajo oddelke, kjer bi v povezavi s tehnično stroko učili tudi ekonomska znanja. Po Perdanovih besedah je treba s tujim kapitalom ravnati previdno. Prinaša sicer dobre podjetniške navade in kulturo permanentnega izobraževanja, slaba plat tujega lastništva pa je, če po prevzemu podjetje konča svoj razvoj, ker ta za tujca ni več potreben. Več spodbude za mala podjetja V evropski kovinski industriji je močno razvita sestava malih podjetij z do deset zaposlenimi, v Sloveniji pa ne, kar je primanjkljaj. Res je, da mala podjetja nimajo razvojnih oddelkov, vendar so nosilec zamisli. Veliko družinskih podjetij propade, nekaj pa jih tudi uspe in iz obrtniškega delovanja preidejo na industrijskega. Rešitev bi bila gospodarska politika, ki bi spodbujala nastanek malih podjetij, pa tudi prehod iz malih v srednja in velika. Proizvodnjo seliti na cenejše trge Po raziskavah sodeč, ima kovinskopredelovalna panoga še rezervo v stroških dela. Stroški delovne sile bodo naraščali, zato bodo morala podjetja, ki bodo hotela biti konkurenčna, večino delovnih postopkov preseliti na cenejše trge jugovzhodne Evrope. Slovenska podjetja bi se tudi morala povezati pri nabavi surovin v tujini, in sicer zaradi cenejših naročil. V EU z izdelki za nišno proizvodnjo Srednja (ta v Sloveniji prevladujejo) in velika podjetja kovinskopredelovalne industrije približno 50 do 60 odstotkov izdelkov izvozijo. Na evropskem trgu si slovenska kovinska industrija - velja pa tudi za druge panoge - uspeh lahko zagotovi samo z izdelki za nišno proizvodnjo z visokim vložkom znanja. Podjetja so že v prehodnem obdobju pridobivala različne certifikate kakovosti, saj so ves čas izvažala in so morala proizvodne postopke racionalizirati tudi ekološko. Po Perdanovih besedah dvojnosti v upravljanju domačega oziroma tujega trga že zdaj ne bi smelo več biti, saj se bo ta ločnica ob vstopu v EU popolnoma zabrisala. Dober menedžer se pač mora znati umestiti na tristomilijonskem trgu, je sklenil Aleksander Perdan. Vir: Finance