Metode 20 ključev v 41 slovenskih podjetjih

Stanislava Kalacun stanislava.kalacun@finance-on.net Magistra Maja Nosan, vodja projekta uvajanja metode 20 ključev pri svetovalni hiši Deloitte & Touche, pravi, da so "rakave rane" naših podjetij neugotavljanje učinkovitosti režijskih služb, slaba razgradnja ciljev, prevelike zaloge, dolgotrajne nastavitve strojev, preveč dejavnosti, ki ne dodajajo vrednosti, in odnosi z dobavitelji. Prvi rezultati okoli dve leti trajajočega uvajanja metode 20 ključev v 41 slovenskih podjetjih (pet malih, 20 srednjih in 16 velikih) so pokazali, da so denimo v podjetju Nektar za sto odstotkov zmanjšali bolniške dopuste, v Elkroju pa povečali produktivnost za 17 odstotkov in skrajšali odzivni čas od naročila do dobave kupcu za 18,6 odstotka. Pokazalo pa se je še, da slovenska podjetja čaka še veliko dela predvsem pri skrajševanju časa za nastavitve strojev in njihovem rednem vzdrževanju, odpravljanju dejavnosti, ki v poslovnem postopku ne dodajajo vrednosti, in merjenju učinkovitosti režijskih delavcev. Kot nam je povedala magistra Maja Nosan, vodja projekta uvajanja metode 20 ključev v slovenska podjetja pri svetovalni hiši Deloitte & Touche, je metoda primerna za podjetja, ki imajo vsaj 50 zaposlenih, pri čemer se je pokazalo, da ravno manjša oziroma srednja podjetja lahko zelo hitro dosežejo izjemne napredke pri izboljšavi poslovnih postopkov. [b:24225jij]Orodja za boljše delo, merila za primerjavo s konkure[/b:24225jij]nco Sicer metoda 20 ključev podjetjem ponuja orodja in merila za izboljševanje dvajset ključnih področij v podjetju, kot so kakovost, organizacija delovnega časa, vzdrževanje strojev, medfazne zaloge, odnosi z dobavitelji, širjenje usposobljenosti zaposlenih ..., s čimer se celotno poslovanje dvigne na kakovostnejšo, produktivnejšo in bolj konkurenčno raven. Vsak ključ ureja eno področje v podjetju, in ker se napredek oziroma položaj na posameznem področju (ključu) ocenjuje z univerzalnimi merili, metoda podjetjem hkrati omogoča, da se primerjajo z drugimi podjetji, konkurenčnimi, iz različnih držav ali gospodarskih panog. [b:24225jij]Domača podjetja nič slabša od tujih [/b:24225jij] Po besedah Maje Nosan je prvo merjenje rezultatov uvajanja metode pokazalo, da sta za slovenska podjetja najmanj problematični področji poslovanja, ki se nanašata na sistem zagotavljanja kakovosti (ključ 11) in urejenost ter organiziranje (ključ 1). Sicer pa je začetna povprečna ocena (v podjetju se opravi pred začetkom uvajanja metode) sodelujočih domačih podjetij od sto možnih točk znašala 33,25 točke, kar ne pomeni velike razlike v primerjavi s tujino, kjer metodo uvaja okoli 500 podjetij iz 20 držav. Po letu dni so slovenska podjetja povprečno napredovala za okoli deset točk, kar v Deloitte & Touche ocenjujejo za približno desetodstotno povečanje produktivnosti; podoben napredek je dosegla tudi večina tujih podjetij. [b:24225jij]Postopno uvajanje, podpora vseh zaposlenih [/b:24225jij] Podjetja se uvajanja vseh 20 ključev oziroma izboljšav na vseh 20 področjih ne lotijo hkrati. Običajno se začne z uvajanjem štirih ali petih ključev, je pojasnila Maja Nosan, nadaljevanje pa je odvisno od velikosti in sestave podjetja, njegove začetne ocene, ki pokaže, katera so najbolj problematična področja, in seveda od zavzetosti in želje po napredku. Bistvena prednost metode je v tem, da so v njeno uvajanje vpleteni vsi zaposleni (razporejeni v delovne skupine), tako da do večine sprememb prihaja od spodaj navzgor, zaposleni pa so tudi tisti, ki za svoja delovna mesta predlagajo večino izboljšav za dosego večje učinkovitosti. [b:24225jij]Milijonski stroški in prihranki [/b:24225jij] Edini fiksni strošek za uvajanje metode v podjetje je nakup licence, drugi stroški (svetovanje, usposabljanje, nakup novih tehnologij ...) pa so odvisni od velikosti, značilnosti in želja ter potreb podjetja. Tako je podjetje Vega International (proizvodnja optičnih naprav) z 200 zaposlenimi v dveh letih plačalo okoli 24 milijona tolarjev (nakup licence 2,5 milijona), od česar mu je gospodarsko ministrstvo subvencioniralo 13 milijonov tolarjev, njegovi ocenjeni prihranki pa znašajo 140 milijonov tolarjev. Manjše podjetje s 50 zaposlenimi je za nakup licence plačalo pol milijona tolarjev, za svetovalne storitve 1,6 milijona, pri čemer subvencija ministrstva znaša okoli polovico, saj je uvajanje metode v Sloveniji spodbudilo prav ministrstvo za gospodarstvo. [color=blue:24225jij][b:24225jij]Dosežki slovenskih podjetij[/b:24225jij] Po podatkih svetovalne hiše Deloitte & Touche so na področju uvajanja metode 20 ključev domača podjetja dosegla take rezultate: - Po ključu 1 (čiščenje in organiziranje) bi moralo biti delo v podjetju tako dobro organizirano, da je vsako informacijo mogoče dobiti v manj kot minuti, z uvajanjem tega ključa pa se iz podjetja izločajo nepotrebne stvari, izboljšujeta urejenost in organizacija v podjetju, zato se znižajo stroški iskanja, čezmernega gibanja, čakanja ... V podjetju Esotech iz Velenja so po tem ključu uredili tudi okolico, za kar so dobili priznanje gospodarske zbornice. - S ključem 2 (organizacija sistema in vodenje s cilji) se skušajo cilji podjetja razgraditi navzdol do stopnje, ko ima vsak zaposleni takšne cilje, da kar najbolj pripomorejo k uresničitvi tistih na vrhu piramide. Rezultati uvajanja metode kažejo, da se večina slovenskih podjetij vse premalo zaveda, da je prav ustrezno ciljno vodenje eden od najpomembnejših dejavnikov uspeha. Nekatera podjetja, denimo Elkroj, so z vzpostavitvijo tega ključa na področju prodaje dosegla občutno boljše rezultate od načrtovanih. - Namen uvajanja delovnih skupin (ključ 3) je vzpostavitev timskega dela, pri čemer vsak zaposleni predlaga izboljšave na delovnih mestih. Rezultati kažejo, da se tovrstna kultura v slovenskih podjetjih vzpostavlja zelo počasi, saj je redkim podjetjem uspelo doseči dva uvedena koristna predloga na zaposlenega. V podjetju Vogt iz Blejske Dobrave pa je denimo število koristnih predlogov z devet oziroma 0,035 na zaposlenega iz leta 1998 naraslo na 2,56 na zaposlenega. - Eden od ciljev ključa 10 (organizacija delovnega časa) je tudi zmanjšanje števila bolniških dopustov. Že z uvedbo javnega beleženja navzočnosti so podjetja dosegla dobre rezultate - Elkroj je denimo bolniške v enem letu znižal za 20 odstotkov, podjetje Nektar pa celo za sto odstotkov. - S ključem 6 (vrednostna analiza delovnih postopkov) podjetje analizira svoje procese, poišče dejavnosti, ki ne dodajo vrednosti, in jih čim bolj optimizira. Elkroj je denimo takšne dejavnosti v letu dni zmanjšal za 24 odstotkov, v Esotechu pa ocenjujejo, da so se posredni stroški po letu dni uvajanja metode znižali za pet odstotkov, Vega pa po uvedbi tega ključa na leto prihrani 35 milijonov tolarjev. - Prek ključa 19 se v podjetja uvaja kultura varčevanja z energijo in materiali. Tako so v Emo orodjarni denimo vodo, ki je stranski produkt klimatskih naprav, uporabili za določeno skupino strojev in s tem prihranili več kot 200 tisoč tolarjev na leto. - Kot problematično se je izkazalo področje ključa 9, ki ureja vzdrževanje strojev in opreme, a so z uvedbo metode 20 ključev nekatera podjetja že dosegla dobre rezultate. V Predilnici Litija se je zaradi boljšega vzdrževanja produktivnost na skupini strojev povečala za kar 32 odstotkov, število zastojev v nekaterih fazah proizvodnje pa zmanjšalo za 28 odstotkov. - Ključ 11 (sistemi zagotavljanja kakovosti) vgrajujejo kakovost v postopke proizvodnje, pravilo oziroma merilo za primerjanje pa je nič napak oziroma merjenje napak v promilih. V Elkroju so stroške nekakovosti kljub že uvedenemu standardu ISO 9001 razpolovili, predvsem z vzpostavitvijo sistema samonadzora. - Bistven cilj ključa 15 (širjenje usposobljenosti zaposlenih) je, da naj bi vsako opravilo znali narediti vsaj trije zaposleni oziroma bi vsak zaposleni obvladal vsaj tri opravila. Delovne skupine v podjetjih imajo izobešene matrike veščin, ki prikazujejo usposobljenost in terminske načrte pridobivanja novih znanj za vsakega zaposlenega. Najbolj se je usposobljenost dvignila v tistih podjetjih, kjer je matrika postala podlaga za napredovanje. V podjetju Vogt se je po letu dni uvajanja tega ključa raven usposobljenosti zvišala za povprečno 16 odstotkov. - Ključ 5 (hitre nastavitve strojev) zahteva, da čas nastavitve stroja oziroma menjave orodja ne traja več kot deset minut, kar je še posebej pomembno pri tako imenovani butični proizvodnji. Naša podjetja so še daleč od tega cilja (pri nekaterih nastavitev traja tudi ves dan), a so denimo v Iskri Semič nastavitev na skupini strojev zmanjšali s pet ur na 103 minute, v podjetju Vogt pa s štirih ur na manj kot dve uri. - Izkazalo se je, da so medfazne zaloge (ključ 4) velikokrat potuha za pomanjkljivosti na drugih področjih, kot so načrtovanje, sodelovanje z dobavitelji, slaba kakovost, povezovanje postopkov dela in podobno. Nekatera podjetja so imela zaloge vezane tudi po 60 ali 70 dni, sicer pa ključ uvaja pravilo tako imenovanih pull sistemov, kar pomeni, da "notranji kupec" oziroma naslednji postopek določi, koliko materiala potrebuje, hkrati pa se določi najnižja in najvišja stopnja zalog. Takšen sistem so uvedli tudi v Vegi. - Pri ključu 8 (povezovanje proizvodnih procesov) gre za krajšaje in optimizacijo proizvodnega cikla z različnimi orodji in tehnikami (Kanban, celična proizvodnja ...). Po dveh letih uvajanja ključa so v Elkroju izboljšali produktivnost za 17 odstotkov, odzivni čas od naročila do dobave kupcu pa skrajšali za 18,6 odstotka. - Medtem ko napredek pri vseh omenjenih ključih pripelje do večje poslovne uspešnosti brez višjih stroškov, pa je za uvajanje ključev 18 (računalniška podpora poslovanju) in 20 (obvladovanje vodilnih tehnologij) nujnih nekaj dragih nakupov. V celjski Emo Orodjarni so naredili podrobno analizo zdajšnjih tehnologij v sorodnih evropskih podjetjih in na podlagi tega kupili stroškovno najprimernejše stroje, kar jim je omogočilo prodor v letalsko industrijo; na sejmu orodjarstva Forma Tool pa so lani dobili zlato medaljo za najboljši izdelek. - Pri ključu 12 (odnosi z dobavitelji) z različnimi tehnikami znižujemo stroške nabav in povečujemo njihovo kakovost ter natančnosti. V Vegi so z uvedbo tega ključa doslej prihranili skoraj 88 milijonov tolarjev.[/color:24225jij] Vir: [color=red:24225jij]Finance[/color:24225jij] [[url:24225jij]http://www.finance-on.net[/url:24225jij]]