Nemčija je organizirano začela 4. industrijsko revolucijo

Zadnje čase so industrijski mediji zasuti s temami pod izrazi: Industrie 4.0, Smart Factory, Industrial Internet of Things (IIoT), Digitalisation, Big Data, Connectivity…  Teme se pojavljajo že več kot dve leti in intenzivnost se stopnjuje. Mnogi se sprašujejo, če gre za novo modo? Tokrat ne.   V Nemčiji je opaziti že skoraj izredno stanje. Večina nemške industrije je že resno začela izvajati takoimenovano 4. Industrijsko revolucijo.  Prva revolucija je bila uvedba parnega stroja, druga tekočega traku, tretja računalniško krmiljenih strojev. Četrta industrijska revolucija bo povezala IT Poslovne informacijske sisteme preko omrežij in raznih terminalov  z vsemi stroji, napravami , procesi, predmeti (osebe je treba obravnavati previdno)  in seveda prenosnimi tablicami, računalniki, pametnimi telefoni, internetom, oblakom,  ipd.

Nekoliko manj se v medijih, ki želijo senzacije, pojavijo ugotovitve, da gre v bistvu za realizacijo trideset let starega CIM - Computer Integrated Manufacturing – koncepta. Že trideset let se inženirji avtomatizacije učijo koncepte za povezavo celotne proizvodne tovarne, kar vključuje tudi povezavo proizvodnih pisarn, kar informacijski sistem obsega,  z avtomatiziranimi stroji in napravami v proizvodnji in logistiki. V tridesetih letih so inženirji razvili takorekoč vse sisteme za CIM računalniško integracijo tovarne: računalniško krmiljeni stroji so povečali stopnjo kompleksnosti za več kot desetkrat, povezani v celice in linije več stokrat. Razviti so vsi takoimenovani CA-x programi: CAD – Computer Aided Design, CAM – CA-Manufacturing, CAE, CAQ, CAPP,…  Razviti so torej vsi kompleksni programi za strokovno podporo proizvodnih pisarn  in tudi terenskega vzdrževanja, logistike in energetike. Močno so razviti tudi poslovni informacijski sistemi v proizvodnji in logistiki: ERP (Enterprise Resource Planing)  in MES (Manufacturing Execution systems), BDE (Betrieb Daten erfassung), MDE (Maschinen Daten Rrfassung), razviti so tudi procesni (merilni) sistemi za nadzor tehnoloških procesov z analognimi senzorji  v orodjih na strojih. Inženirji avtomatizacije so tri desetletja zavzeto gradili CIM koncept in sisteme.  V strojih in proizvodnji je danes zbrana smetana vse najvišje tehnologije, ki jo je ustvarila človeška civilizacija do danes.  Vendar ti visoko ekspertni in kompleksni sistemi so razvijani ločeno vsak zase. Med njimi je marsikje velika praznina, določeni deli se prekrivajo, podvajajo, sistemi niso usklajeni in enostavno povezljivi v celoto CIM ali danes imenovano Smart Factory- Pametno tovarno, kar je seveda CIM koncept posodobljen na današnji čas.

Zakaj je treba definirati  posebne eksperte za področje I4.0? Ali ni dovolj timsko delo, v katerem sodelujejo strojniki, elektrotehniki in informatiki, pa bodo ti na sestankih , ki ga vodi na primer enostrokovni  vodja ali pa celo družboslovni menedžer, naredili sintezo vseh sistemov v celoto. Žal s sestanki  v industriji ni mogoče narediti prave optimalne inženirske sinteze. Mnoge trgovske menedžerske teorije, ki se prodajajo po Sloveniji , so za interdisciplinarno industrijsko sintezo preslabotne. Tu ni bližnjice, da bi v industriji brez inženirskega  znanja hitro prišli do dodane vrednosti.   Prava industrijska sinteza nastane lahko samo v glavi posamezne osebe. Sintezo I4.0 lahko naredi samo ekspert avtomatizacije, ki strokovno čimbolje pozna vse sisteme.  Sinteza poteka v glavi ene osebe večinoma na podzavestnem nivoju. Zavestni sestanki tu služijo bolj kot preverjanje rezultatov.  Arhitekt Industrie 4.0 mora na konceptualnem in tudi izkustvenem uporabnem nivoju poznati  najprej vse avtomatizirane stroje, linije, celice, vsa delovna orodja, vse procesne merilne sisteme z analognimi senzorji, vse tehnološke, strežne, montažne, merilne, vzdrževalne postopke, kompletno proizvodno avtomatizacijo in tudi vse proizvodne informacijske sisteme: proizvodni , logistični moduli ERP, MES – Manufacturing Execution System , ki je že povezovalec strojev z IT  več kot trideset let, in tudi omrežja in terminale, baze podatkov in seveda tudi CA-x programe.  Ekspert potrebuje najprej izobrazbo strojništva s področja avtomatizacije, da teoretično spozna osnove, potem pa rabi še najmanj petnajst let prakse z delom na vseh omenjenih sistemih, da spozna konkretno njihovo delovanje in uporabo. Vseh dvajset let prakse v industriji v več podjetjih mu možgani podzavestno tvorijo sintezo vseh sistemov, procesov  in producirajo sintetizirano znanje. Osnova pa je poznavanje CIM koncepta. Vsa sinteza mora biti delana v okviru enotnega koncepta , drugače nastane skrpucalo z večjimi -namesto manjšimi- stroški. CIM koncept poznajo vsi , ki so študirali avtomatizacijo zadnjih trideset let.  Najkompleksnejša sintetizirana znanja torej nastajajo samo v glavah ekspertov skozi  desetletja industrijske prakse na temeljih enotnega CIM koncepta in osnovnih znanj avtomatizacije seveda.

Kaj moramo narediti v Sloveniji? Čez deset let bo večina nemških industrijskih podjetij izvedla 4. revolucijo in imela 35% nižje stroške na enoto izdelka. Če pričnemo danes- to je dobri dve leti za Nemci, bomo po izvedeni  4. revoluciji ohranili današnji zaostanek  za Nemci in morda prehiteli kako konkurenčno podjetje, ki te revolucije  ne bo izvedlo. Če pa te revolucije ne  izvedemo, nas bodo prehiteli vsi, ki jo bodo.  Zaostanek za danes enakimi bi se za tretjino povečal , tisti, ki so manj od tretjine slabši, pa bi nas že prehiteli,  to je najbrž vsa današnja konkurenca o čemer niti ne smemo več razmišljati.

Resno in odgovorno se 4. revolucija v podjetju začne z ustanovitvijo oddelka I4.0 ali najmanj Projekta Industrije 4.0. A najpomembnejši je celovit koncept , ki ga lahko naredi samo strojni diplomant, magister ali doktor proizvodne avtomatizacije, ki enoten koncept aktualiziran na današnji čas dobro pozna  in ima najmanj dvajset let prakse na vseh procesih v proizvodnji , delal pa je tudi pri razvoju ERP in MES informacijskih sistemov proizvodnje in logistike.

Tovarne z nad sto zaposlenimi , bi že včeraj morale ustanoviti oddelek Industrija 4.0 in v njem zaposliti določeno število posebnih ekspertov I4.0.  Prva faza je razvoj celovitega koncepta Smart  Factory, ki ga razvije Arhitekt I4.0.  Sledi razvoj detajlnejših konceptov in nato razvoj projektov I4.0 in realizacija s posebnimi Projektnimi vodji I4.0.

Projekta Smart Factory ni možno kupiti. Vsako podjetje  ga bo moralo z lastnimi Arhitekti I4.0, Eksperti I4.0, Svetovalci I4.0  in Projektnimi vodji I 4.0 ter mnogimi zunanjimi izvajalci zgraditi samo. Za dodatna vprašanja se  lahko obrnete na forum ali na avtorja. 

mag. Gorazd Rakovec, univ.dipl.inž.

gorazd.rakovec@siol.net