Novosti v 117. številki revije IRT3000
Če bodo slovenska podjetja želela biti pri digitalizaciji v koraku z EU in drugimi podjetji, bodo morala globlje seči v žep pri kibernetski varnosti.
Nacionalno strokovno in poslovno srečanje uporabnikov ter ponudnikov kibernetske varnosti je poskrbelo za predpremiero meseca informacijske varnosti. V Novi Gorici se je na 19. konferenci INFOSEK zbralo več kot 538 strokovnjakov za kibernetsko varnost in direktorjev informatike, ki so skupaj z 41 ponudniki kibernetskih produktov in storitev ter 113 predavatelji poskrbeli, da je kibernetska varnost vsaj za nekaj dni dobila mesto, ki ji pripada v digitalni družbi in gospodarstvu. »Razen morda finančnih ustanov, ponudnikov telekomunikacij ter nekaterih delov javne uprave, so slovenske organizacije močno podhranjene, ko gre za informacijsko varnost. To velja tako za proizvodna podjetja kot tudi za storitve in trgovino,« je izpostavil dr. Aleksander Šinigoj, direktor podjetja Palsit in predsednik organizacijskega odbora 19. konference INFOSEK. Poudaril je tudi, da se organizacije za naložbe v informacijsko varnost odločijo šele, ko jih doleti resen varnostni incident.
O potrebi po vlaganjih v digitalizacijo se strinjajo tako predstavniki države kot gospodarstva. O tem pričajo številni projekti, ki jih samostojno izvajajo podjetja ter javne ustanove, kakor tudi razpisi in spodbude Ministrstva za gospodarstvo v okviru programov EU ter ne nazadnje Načrt za okrevanje in odpornost. Kot meni dr. Šinigoj, je uspešnost digitalizacije ključnega pomena za napredek pri kibernetski varnosti, pri čemer je pozdravil razpis »Javni poziv za Vavčer za kibernetsko varnost«, ki ga izvaja Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo in v okviru katerega bodo lahko podjetja pridobila sofinanciranje do 60 odstotkov vrednosti naložb v projekte kibernetske varnosti.

»Letošnji nagrajenci (od leve k desni): Uroš Majcen, S&T Slovenija, Boris Vardjan, Združenje bank Slovenije, Smiljana Šverko, Petrol, Zoran Lemut, Kemofarmacija
Udeleženci so letos spoznali kibernetske izzive in rešitve pri uporabi najsodobnejših tehnologij za digitalno transformacijo, od interneta stvari in veriženja podatkovnih blokov do storitev v oblaku. Poleg tehnoloških rešitev so bile predstavljene varnostne storitve, kot so etični heking, izvajanje varnostnih pregledov ter načrtovanje odziva in okrevanja po kibernetskih napadih. Udeleženci so spoznali številne dobre prakse zmanjševanja kibernetskih varnostnih tveganj z izboljšavami v organizaciji in procesih ter zakonske zahteve pri obvladovanju podatkov in umetni inteligenci.
Pestro konferenčno dogajanje, ki je postreglo z najnovejšimi kibernetskimi in poslovnimi varnostnimi rešitvami ter primeri dobrih praks, je zaokrožila podelitev panožnih nagrad. Priznanje za življenjsko delo na področju kibernetske varnosti je prejela Smiljana Šverko, Petrol, medtem ko je priznanje za življenjsko delo na področju poslovne informatike prejel Zoran Lemut, Kemofarmacija. Nagrado Varnostni inženir leta 2021 je prejel Boris Vardjan, Združenje bank Slovenije, nagrado Varnostni produkt leta pa so podelili storitvam Varnostno operativnega centra S&T Slovenija.
Za več zanimivih vsebin s področja razvoja, inovacij in tehnologij ste vabljeni, da postane naš naročnik: Revija IRT3000
