Pravilnik o učinkoviti rabi energije - pomisleki iz prakse

V Uradnem listu RS, št. 93/2008 je izšel novi Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, katerega osnovni namen je razviden iz samega naslova. Pravilnik navaja tehnične zahteve za učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije ter vrsto dodatnih tehničnih zahtev s področja gradbene fizike, grelnih in hladilnih naprav, prezračevalnih in klimatizacijskih naprav ter razsvetljave. Izjemno visoke zahteve s področja gradbene fizike, ki jih predpisuje pravilnik, imajo za posledico manjšanje potrebnih moči generatorjev toplote ali hladu, poleg tega pa pravilnik predpisuje tudi uporabo modernih virov ogrevanja in hlajenja. Kadar se uporablja plinasto gorivo, je predpisana uporaba kondenzacijskih plinskih kotlov, najmanj 25% potrebne moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo pa mora biti zagotovljenih z obnovljivimi viri energije, npr. s toplotnimi črpalkami.

Moderni plinski kondenzacijski kotli kakor tudi toplotne črpalke so naprave, ki za doseganje najboljših možnih izkoristkov oziroma količnikov energetske učinkovitosti potrebujejo čim nižje temperature povratne vode. Posledica te zahteve je čim nižja temperatura dovoda in regulacija oddaje toplote s spreminjanjem pretoka grelnega medija. Spreminjanje pretoka grelnega medija mora biti seveda sistemsko, spreminjanje pretoka grelnega medija samo skozi končne prenosnike toplote pri ohranjanju nespremenljivega pretoka v razvodnem omrežju ima namreč vrsto negativnih posledic.

Te posledice so: visoki stroški črpanja grelnega ali hladilnega medija skozi razvodno omrežje, onemogočanje kondenzacije vodne pare iz dimnih plinov kondenzacijskih kotlov, doseganje nižjih količnikov energetske učinkovitosti toplotnih črpalk,… Tovrstni sistemi s konstantnim pretokom v razvodnem omrežju so sicer pri porabnikih, ki so priključeni na daljinsko ogrevanje, že vrsto let prepovedani.

Tej logiki implicitno sledi tudi deveti odstavek 15. člena pravilnika, ki zahteva, da morajo imeti grelna in hladilna telesa v prostorih vgrajene elemente za uravnavanje temperature v prostoru s proporcionalnim področjem 1K.

Proporcionalno področje je pri termostatskih radiatorskih ventilih (pa tudi ostalih termostatskih ventilih) tista sprememba merjene temperature, ki ima za posledico takšen hod ventila, ki zagotovi spremembo pretoka od nič do nazivnega pretoka tega porabnika.

Iz teorije in dologletnih praktičnih izkušenj je znano, da je eden najenostavnejših načinov za doseganje nizkih proporcionalnih področij uporaba prevelikih ventilov in visoki diferenčni tlaki preko teh ventilov. Tovrstno pretiravanje vodi k prevelikim pretokom, šumenju pri pretoku preko ventilov in velikemu nihanju temperature v prostoru. Vsi ti pojavi so izjemno moteči in energijsko potratni in v popolnem nasprotju z namenom zakonodajalca.

Rešitev je nakazana v desetem odstavku 15. člena pravilnika v delu, ki govori potrebnosti vgradnje elementov za samodejno hidravlično uravnoteženje sistema na glavnih hidravličnih vejah.

Pri tem manjkata vsaj dve pomembni navodili: vsak porabnik znotraj hidravlične veje mora imeti prednastavljen pretok in vsak porabnik mora imeti prevladujoč vpliv znotraj hidravlične veje – tako imenovano visoko avtoriteto.

Deseti odstavek 15. člena navaja tudi obvezno uporabo elementov za ročno hidravlično uravnoteženje na taistih glavnih hidravličnih vejah, v prvi vrsti pa uporabo naravnega hidravličnega uravnoteženja sistema. Formulaciji iz prejšnjega stavka sta v neposrednem nasprotju s petnajstim odstavkom 15. člena pravilnika, ki govori o samodejni regulaciji delovanja naprav… v skladu z zadnjim stanjem gradbene tehnike.

Naravno hidravlično uravnoteženje z uporabo sistemov z obrnjenim povratkom je bilo namreč razvito pred priblino 100 leti za sisteme z nespremenljivim pretokom, kjer so priključeni porabniki z enakim pretokom in padcem tlaka. Pri uporabi obrnjenega povratka v hidravlični mreži porabnikov z različnimi padci tlaka sistem ni več naravno hidravlično uravnotežen in je nujno uporabiti tudi dodatne elemente za hidravlično uravnoteženje. S tem postane sistem enako opremljen kot sistemi z direktnim povratkom, porabi pa se več cevi, dela in prostora, kar neposredno podraži investicijo.

Kombiniranje ukrepov iz desetega odstvaka 15. člena – dodatno opremljanje posameznih vej porabnikov z obrnjenim povratkom z elementi za samodejno hidravlično uravnoteženje sistema na glavnih hidravličnih vejah – naj bi izboljšalo stanje. Izkušnje in pritožbe uporabnikov kažejo, da pri neupoštevanju pravila visoki avtoriteti k pritožbam uporabnikov zaradi slabe regulacije temperature prostora in neodzivnega sistema. Pri tem pa se investicija dodatno poveča in ni optimalna.

Z razvojem elementov za ročno hidravlično uravnoteženje pred 30-40 leti so postali sistemi enostavnejši in uporaba obrnjenega povratka omejena na zelo ozko območje kot je npr. hidravlična vezava vzporedno priključenih enakih virov (kotlov, solarnih kolektorjev, bojlerjev). Seveda pa uporaba elementov za ročno hidravlično uravnoteženje ne omogoča pričakovanega delovanja elementov za uravnavanje temperature v prostoru s proporcionalnim področjem 1K.

Zaradi zgoraj navedenega menimo, da bi bilo potrebno Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah v delu, ki se nanaša na hidravlično uravnoteženje, zaradi nedoslednosti in notranjih protislovij revidirati in poenostaviti.

Milan Pogačar, Danfoss d.o.o.,
www.ogrevanje.danfoss.com