Revija IRT3000 - napovednik nove izdaje

Letošnji IFAM, sejem avtomatizacije in mehatronike, ki ga je celjska dvorana Zlatorog gostila v prvih dneh februarja, bi le stežka poimenovali sejem. Pravzaprav bi si zaradi številnih strokovnih vsebin prej zaslužil naziv strokovno srečanje. IFAM-u je namreč uspel recept za uspešen strokovni dogodek, saj je v primerjavi z lanskim letom za kar dvainpolkrat povečal število obiskovalcev; s 650 leta 2006 na okoli 1.500 letos.

Morda se na prvi pogled številka zdi majhna, posebej če jo primerjamo s številom obiskovalcev MOS-a ali Forma Toola, kjer letos pričakujejo 15.000 obiskovalcev. Pa vendar: ali kvantiteta prinese tudi kvaliteto? Pri tem mislimo na tistih 1.500 obiskovalcev, ki so letos obiskali IFAM, saj so prav ti še kako pravi za omenjeno področje. So obiskovalci, ki izpolnjujejo dva glavna kriterija, na podlagi katerih se lahko kompetentno dogovarjajo o novih poslih: so strokovnjaki in imajo moč odločanja. Prav tak profil obiskovalcev pa želijo razstavljavci, zato med približno 40 razstavljavci na letošnjem IFAM-u ni nikogar, ki naslednje leto ne bi znova zakupil razstavnega prostora na tem dogodku.

Povzemimo torej nekaj razlogov, ki so privabili prave ljudi na letošnji IFAM: dobra lokacija (sredi Slovenije), predstavitve podjetij na visoki ravni (razstavni prostor omogoča veliko možnosti), strokovna predavanja domačih in tujih strokovnjakov (ki so obogatila dogajanje) … Vsi, tako razstavljavci in predavatelji kot obiskovalci, so vedeli, kaj lahko pričakujejo in kaj bodo dobili. In prav tu je hkrati tudi odgovor na vedno hujšo konkurenčno borbo – ne le na sejemskem področju, ampak splošno v gospodarstvu. Gre za jasno opredeljeno konkurenčno prednost, ki prinaša jasno profilirano ciljno skupino. In le tako, z ozko specializiranostjo, lahko slovensko gospodarstvo prodira na globalni trg.

Darko Švetak
glavni urednik revije IRT3000

P. S.: Na ozko specializiranost prisegamo tudi v uredništvu revije IRT3000, kjer smo si po enem letu izhajanja izoblikovali jasno ciljno skupino bralcev. Testno obdobje je za nami, tako da brezplačnih izvodov ne bomo več pošiljali. Naročnino lahko sklenete na http://www.irt3000.si/default-300,279.html ali po telefonu 01/600 3000.

Iz vsebine:

Intervju: Eduardo Beira, pogovarjala se je Sonja Sara Lunder, foto: Blaž Košak

Tehnična odličnost je nujen pogoj za konkurenčnost

Pogovarjali smo se z izvršnim direktorjem mednarodnega orodjarskega združenja ISTMA Eduardo Beiro. Izpostavil je nekatere pomembne poudarke: Evropa ima pomembno vlogo v svetovnem orodjarstvu, saj je EU tretji največji proizvajalec in notranji trg, takoj za ZDA in Japonsko, ter drugi največji izvoznik za Japonsko. Kitajska je grožnja le tistemu, ki spada v spodnji segment orodjarskega trga. Majhne države pogosto najdejo načine za prodor na mednarodni trg, seveda pod pogojem, da si uspejo priskrbeti potrebne poslovne stike in bazo znanja. Poslovanje slovenskih orodjarjev se vse bolj internacionalizira.

inPod 2006 – inovativnost in podjetnost mladih  

Sonja Sara Lunder

Konec leta se je s podelitvijo priznanj in nagrad končala velika vseslovenska akcija inovativnosti in podjetnosti mladih. Osnovnošolci, srednješolci in študenti so se za priznanja potegovali v okviru več natečajev. Namen prvega Eureka 2006! ideje mladih je bila idejna, a izvirna rešitev vsakdanjega problema, namen drugega, ki je potekal pod imenom Eureka 2006! inovacije mladih, pa spodbujanje mladih k inovativnosti.

SIBO G., d. o. o., Škofja Loka - Ključna je celotna rešitev

Sonja Sara Lunder, foto: Blaž Košak
Družinsko podjetje SIBO G., d. o. o., iz Škofje Loke z več kot 130 zaposlenimi krepi lasten program in razvija svojo prisotnost na zahtevnem zahodnoevropskem trgu. Podjetje je organizacijsko razdeljeno na tri povezane dele – proizvodnjo zahtevne tehnične plastike, proizvodnjo embalaže in lastno orodjarno.

Sejem z jasno vizijo in konceptom 

Gregor Cerinšek

Tudi letošnji, že trinajsti EuroMold (Moldmaking and Tooling, Design and Application Development), najpomembnejši poslovni sejem na področjih orodjarstva, izdelave orodij za brizganje polimerov, oblikovanja in razvoja aplikacij na svetu, je gostil Frankfurt. Na tako imenovanem mednarodnem stičišču industrijskega sektorja so razstavljavci predstavili izdelke, storitve in tehnologije, ki jih bo trg zahteval v bližnji prihodnosti.

Mreža namesto kanala

Hofmann Innovation Group je razvil nov način hlajenja orodnih gravur: namesto posameznih hladilnih kanalov so uporabili površinske strukture. Te strukture izdelujejo z laserskim postopkom z dodajanjem materiala, ki so ga poimenovali Lasercusing.

Z merjenjem do množice točk

Osnovni namen skeniranja (digitalizacije) je izdelava digitalne kopije izdelka. Najprej je treba izdelek digitalizirati, nato pa se na podlagi tako pridobljenih podatkov o geometriji izdela CAD-model ali določi pot obdelave. V tem članku je na podlagi koordinatnega merjenja opisano, za kakšen postopek gre in na kaj je treba biti še posebej pozoren.

Rezanje z laserjem in konkurenčnimi tehnologijami 

Mag. Davorin Kramar, dr. Mihael Junkar

Laserska obdelava je konec sedemdesetih let dosegla svojo zrelo dobo, čeprav so bili osnovni principi delovanja laserja znani že pred drugo svetovno vojno. Leta 1960 je bil izdelan laser na trdno snov (rubinski laser), sledili pa so mu plinski laserji (CO2, He-Ne, Ar itn.). Toda šele kombinacija laserja s krmilnim sistemom NC je laser privedla tudi v proizvodnjo. Danes se na področju laserskega rezanja največ uporabljajo CO2- in Nd-YAG-laserji. V zadnjih desetih letih gre razvoj predvsem v nove koncepte izvorov žarka, izboljšanje kakovosti žarka in s tem obdelave, v povečevanje robustnosti laserskih sistemov, zmanjšanje stroškov izdelave pri povečani moči laserjev in višje podajalne hitrosti ter vključevanje laserskih sistemov v velike računalniško krmiljene obdelovalne centre, ki so enako učinkoviti pri velikoserijski proizvodnji kot pri hitrih spremembah v obliki in vrsti obdelovancev prototipne izdelave.

Diskretna simulacija kosovne proizvodnje 

Dr. Tomaž Perme
Podjetja lahko danes ostanejo konkurenčna le s stalnim posodabljanjem oziroma avtomatizacijo, informatizacijo in uvajanjem sodobnih tehnologij v proizvodnjo in poslovanje, kar zahteva velika vlaganja. Kakovostnega in zanesljivega sprejemanja odločitev ter s tem zagotovitve najučinkovitejše porabe vloženega časa in denarja zaradi zapletenosti sodobnih sistemov ni več mogoče opreti samo na znanje, izkušnje in navdih. 

Zabrizgavanje kovinskih vložkov z zagotavljanjem stoodstotne kakovosti 

Robert Čopi, Milan Šturm

Opisujemo celotno linijo in posamezne stopnje izdelave, od obdelave kovinskih jeder do vstavljanja le-teh v orodje za brizganje, njihovo izmetavanje in poznejše ovijanje folije ter navijanje. Predstavljena je aplikacija zabrizgavanja kovinskih vložkov, rešuje problem t. i. človeškega dejavnika, pa tudi težave, ki so se pojavljale pri zagonu tega projekta.

Omrežja za zdravje 

Esad Jakupović

Zadnji dve leti poteka v zdravstvu revolucija, utemeljena na informacijskih tehnologijah in povečanih vlaganjih, ki bo zagotovila precej boljše informiranje ter odkrivanje in zdravljenje bolezni. V Evropski uniji načrtujejo, da se bo v nekaj letih delež za zdravstvo v sredstvih za informacijske tehnologije povečal z 2 na 5 odstotkov.

Revija IRT3000 7/2007 kazalo