Revija IRT3000 5/2006: Kje in kako naj se predstavlja stroka

Razstavljavci na celjskem MOS-u so se spraševali, v katero smer se namerava razvijati največji slovenski obrtni sejem in kakšno strategijo bodo v prihodnje ubrali celjski sejmarji in Obrtna zbornica. Največji problem so razstavljavci videli v neustrezni sestavi obiskovalcev. Publika, ki se je udeležila celjskega sejma, namreč ni tista, ki bi bila pomembna za visokostrokovna kovinskopredelovalna podjetja, ki so na razstavne prostore pripeljala stroje v vrednosti nekaj milijonov evrov. Prav zato, ker ne vidijo več smotrnosti svojega sodelovanja, so se nekatera podjetja letos že umaknila z omenjenega sejma, kar pa seveda ne pomeni, da v prihodnje ne bi želela sodelovati na dogodkih, ki bi bili vsebinsko bolj primerni zanje.

Drugi očitki, ki jih podjetja usmerjajo na organizatorje strokovnih dogodkov, so ne dovolj kakovosten spremljevalni program, nezadostno obveščanje ali pa preozka usmerjenost dogodka in s tem omejenost na sorazmerno majhno število sodelujočih. Na portoroškem strokovnem srečanju so predstavniki podjetij opozorili, da bi bilo potrebno tesnejše sodelovanje med organizatorji in sodelujočimi podjetji, saj bi tako lažje oblikovali primerne vsebine in bogatejši program. Dogodek bi bil lahko zanimivejši za širšo javnost, privabili bi lahko več razstavljavcev …, so opozarjali moji sogovorniki.

Slogan Slovenija, orodjarna Evrope je resda zgovoren, vendar pa za promocijo in popularizacijo orodjarstva in številnih spremljevalnih branž (ki jih težko poimenujemo z eno samo besedo – orodjarstvo) še vedno naredimo premalo. Prav zato bi morali strokovna srečanja dvigniti na še višjo, še bolj profesionalno raven, bolj intenzivno obveščati o njih in vanje vključiti širšo bazo kovinskopredelovalnih podjetij, pa tudi vse vrste medijev.

Ne smemo namreč pozabiti, da so slovenska podjetja z orodjarsko in širšo dejavnostjo priznana in dobro zapisana v svetu, saj številna sodelujejo z velikimi avtomobilskimi koncerni in na strokovna srečanja pogosto pripeljejo eminentne tuje predavatelje. Pa ne le za velike, tovrstne prireditve bi morale biti magnet zlasti za mala in srednja podjetja, ki sama nimajo dovolj virov za zbiranje strokovnih informacij, iskanje rešitev ali privabljanje novih partnerjev v svoje projekte. Le tako, z izmenjavo znanja in informacij, bomo namreč najbolj pripomogli k razvoju stroke. Tudi revija IRT3000 vidi svoje poslanstvo ravno v tem.

Darko Švetak
glavni urednik revije IRT3000

Iz vsebine:

Delamo inovativna visokotehnološka podjetja
Intervju: mag. Iztok Lesjak, direktor Tehnološkega parka Ljubljana,
pogovarjala se je Sonja Sara Lunder

Danes želi Tehnološki park Ljubljana postati prepoznavno evropsko podporno središče za inovativno visokotehnološko podjetništvo. V skladu s to vizijo so se odločili tudi za gradnjo kompleksa tehnološke cone Tehnološki park Ljubljana Brdo. Skupnim in specifičnim potrebam podjetij, vključenih v Tehnološki park Ljubljana, želijo namreč zagotoviti tudi širitev visokokakovostnih podpornih storitev in prilagajanje tovrstnih storitev.

Pred novim velikim tekmovanjem
dr. Tomaž Perme

Mednarodna strateška konferenca tehnološke platforme Manufuture-si, ki jo je organiziral Razvojni center orodjarstva Slovenije TECOS v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, je bila dobra priložnost za izmenjavo koristnih in uporabnih informacij o namenu in pomenu tehnoloških platform za povečanje konkurenčnosti gospodarstva, kot ga vidijo v industriji ter na državni in evropski ravni.

Rast obsega - potrebni pogoj za uspeh
Sonja Sara Lunder, dr. Tomaž Perme

V Portorožu je med 10. in 12. oktobrom potekal posvet Orodjarstvo 2006. Namenjen je bil predvsem študiji perspektive rasti orodjarstva in poti, po kateri bodo to perspektivo izvajali. Na področju pogojev poslovanja namreč prihaja do ključnih sprememb na ravni države in do velikih tržnih sprememb, na katere je treba znati ustrezno odgovoriti ter poiskati ustrezne organizacijske rešitve, tako na ravni posameznih podjetij kot na ravni panoge.

39. MOS je bil uspešen

Letošnji največji sejemski in poslovni dogodek v Sloveniji 39. mednarodni obrtni sejem (MOS), ki je potekal od 6. do 13. septembra na Celjskem sejmu, je obiskalo nekaj več kot 160 tisoč obiskovalcev. Na sejmu se je neposredno predstavilo 952 razstavljavcev iz Slovenije in tujine, če pa štejemo vse zastopane razstavljavce, se je njihovo število povzpelo na več kot 1500.

''Smo zelo razvojno usmerjeni''
Sonja Sara Lunder

Igor Požar, letošnji obrtnik leta, se je za samostojno pot odločil pred osmimi leti. Danes ima 8 zaposlenih in tri vajence, orodja izdeluje za Husquarno, Opel, Johnson Controls, Mercedez, BMW, Stihl in več domačih kupcev. Lani so v Orodjarstvu Požar zabeležili 40-odstotno rast.

Učinkovitost izdelave je na prvem mestu

Svet strojnikov je slogan bienalne mednarodne razstave obdelave kovin AMB, ki je potekala še zadnjič v popolnoma razprodanem stuttgartskem razstaviščnem centru. Poleg razkazovanja zmogljivosti sodobnih obdelovalnih strojev in preciznih orodij je bilo predstavljenih tudi veliko rešitev za povečanje učinkovitosti izdelave z avtomatizacijo v glavni vlogi.

Metalizacija za obnovo površin in izboljšanje mehanskih lastnosti
Dr. Janez Tušek

Metalizacija je proces spajanja materialov, kar pomeni nanos kovinskega materiala na strojni element za izboljšanje mehanskih, korozijskih, lepotnih ter drugih lastnosti in/ali za obnovo obrabljenih površin na poljubnih strojnih elementih.

Izboljšana natančnost robotov

Družba ABB uporablja pri razvoju, kontroli in umerjanju približno 9000 industrijskih robotov, ki jih vsako leto dobavi kupcem po vsem svetu, merilno opremo švicarske družbe Leica Geosystems.

Procedura za reparaturno zvarjanje in navarjanje
Dr. Janez Tušek

Mobilna laserska naprava za reparaturno varjenje - realnost ali utopija
Dr. Janez Tušek

Poškodbe na postrojenjih, strojih, orodjih in drugih strojnih elementih so vsakdanji pojav, ki se mu ne moremo izogniti. Vsaka poškodba na opremi, ki se uporablja na linijah v serijski proizvodnji, povzroči dve vrsti stroškov.

Ročno lasersko navarjanje s tanko žico
Dr. Janez Tušek, Klemen Pompe

To velja predvsem za izdelavo unikatnih izdelkov, procese ter postopke izdelave v maloserijski proizvodnji in tudi za najrazličnejša reparaturna dela. Med te vsekakor spada popravilo orodij za tlačno litje barvnih kovin, za brizganje plastike in za sanacijo drugih vrst orodij.

Od Odsev zahtev do Ponujamo rešitev
Sonja Sara Lunder

Iskra Mehanizmi, d. d., iz Lipnice pri Kropi je dobaviteljsko podjetje s petdeset-letno tradicijo na področjih števne tehnike, aparatov, avtomobilske industrije in mehatronike. Podjetje, ki s 470 zaposlenimi predstavlja pomembnega delodajalca za bližnjo in daljno okolico Lipnice, nenehno raste, letno pa ustvari 32 milijonov evrov prihodkov.

3D-digitalizacija in obratno inženirstvo v praksi
Luka Botolin

V svetu in tudi pri nas se digitalizacija počasi, a zanesljivo uveljavlja kot ena nepogrešljivih tehnologij v pravzaprav vseh stopnjah življenjskega cikla proizvoda. V pomoč nam je pri kontroli proizvodov, izdelavi in obnovi orodij, hitremu prototipiranju, izdelavi elektronskih katalogov itn. Na nekaterih od naštetih področij nastopa digitalizacija skupaj z obratnim inženirstvom (angl. Reverse Engineering).

Miški nad miškami
Esad Jakupović

Miška je predmet, ki ga večina ljudi, vsaj tisti, ki smo veliko časa pred računalnikom, drži v roki več kot katerega koli drugega v življenju. Podjetje Logitech, ki letos slavi 25. obletnico proizvodnje mišk, je razvilo revolucionarno miško z dva kolescema, od katerih je eden zamašnjak (kolo za izravnavanje neenakomernega vrtenja, vztrajnik).