Nadstrešek-Dimenzije nosilnih elementov

[erwin]

Moj stručko seveda tega ni upošteval, jaz tudi prej nisem pomislil na to. Zato ne sodelujem več s stručkotom, ampak vse relevantne informacije iščem pri vas, kateri mi nesebično in strokovno pomagate.

Še tri fotografiji dejanske situacije. Med tlakovci se vidijo 4 temelji za stebre. Streha bo segala nad obstoječo streho bližnjega objekta in bo v enakem naklonu. Na stebrih A bi lahko dodal po eno roko v smeri lege na vsak steber, ne pa tudi v smeri špirovcev. Na stebrih B bi lahko dal roke v vse tri smeri. Vseeno pa bi šel na minimalne dimenzije. Kakšna je potem minimalna dolžina roke, a je bolje da uporabim presek stebrov 16/16 ali lahko uporabim špirovce 10/14? S kakšnimi vijaki vijačim roke na stebre in lege/špirovce?

Hvala za pomoč. Mogoče nam celo uspe
Žerjavar, si morda že razmišljal, da bi kar odprl 090 linijo, za take paciente kot sem jaz naprimer

Brez zamere, res iskrena hvala.

[Žerjavar]

Tega zidu nebi upal obremenjevati z neko horizontalno silo pravokotno na zid.

Predlagam:
- V liniji A skupaj 2 roki v smeri lege. Roka se začne na višini 150 cm, 30 cm od stebra je že na višini 180 cm.
- V liniji B dobi vsak steber 3 roke. Roka v liniji lege se začne na višini 180 cm, v smeri špirovca pa na 200 cm.
- Točno nad stebri sta špirovca 14 x 14 cm (se vanju opirajo roke), ostali špirovci 10 x 14 cm so na razmaku 84 cm.
- Roke 6 x 14 cm se opirajo v zarezo globine 2 cm ter privijačeno z 2 kom lesni vijak 6 mm.

[erwin]

Najlepša hvala žerjavarju za čas in vse nasvete.

Zdaj pa, da malo nadaljujemo debato.
Kako so pa tukaj vzpostavili stabilnost na bočne sile? Samo v spoju steber-lega? Verjetno so še kakšni kovinski vložki tu zraven...

[Žerjavar]

Kako so pa tukaj vzpostavili stabilnost na bočne sile?

To bi zanimalo tudi mene.
Sem že videl kar nekaj podobnih fotografij, vedno le novi objekti. Ali je tehnologija tako nova, da starih objektov še ni, ali pa se prej ali slej zrušijo in se nimajo priložnosti postarati.

[acme12]

Varianta 1.
Pod špirovci lahko narediš visok venec iz lepljencev, katerega vpneš v ustrezne lepljene stebre. Vse skupaj mora biti narejeno strokovno z ustreznim spojnim materialom npr: http://www.sihga.com/holzbau-wasserbau/ ... ix-if.html

Varianta 2.
V spodnji konec sohe lahko vdelaš HEA ali kak drug "I" profil, katerega vbetoniraš v ustrezno velik temelj. I profil seveda sega ca. 80 cm v steber.

Za obe varianti bi ti svetoval, da ti izračuna kak statik, ki se zastopi na les. Teh je malo. Drugače raje naredi ustrezno velike ročice.

[Žerjavar]

Vse skupaj mora biti narejeno strokovno z ustreznim spojnim materialom npr: http://www.sihga.com/holzbau-wasserbau/ ... ix-if.html

Uporabno, vendar:
V stebru so kritične tlačne napetosti, nekaj od tlaka, večino od upogiba kot posledica horizontalne sile. Če smatram, da je navedeni spojni element dovolj trden, bo na robu stebra nastopila od upogiba skoraj 2 x višja tlačna napetost. Tega steber ne vzdrži, potreben bi bil znatno močnejši steber (3 x več lesa za stebre).

V spodnji konec sohe lahko vdelaš HEA ali kak drug "I" profil, katerega vbetoniraš v ustrezno velik temelj.

Dober način, vendar je temelj znatno večji, ker mora zraven tlačne obremenitve prenašati tudi upogibni moment od hor.sil. Za temelj rabiš 6 do 10 x več betona, kot bi pri izvedbi nadstreška z rokami.

[acme12]

Pravilno ugotavljaš Žerjavar. Predlagano ni za ¨obične radničke majstore¨ in investitorje s plitkimi žepi.

[bpod]

Da ne odpiram nove teme, si bom sposodil obstoječo.
Lotil sem se izdelave enega malo večjega nadstreška in bi mi nasveti kolega Žerjavarja in ostalih strokovnjakov za ostrešja, prišli še kako prav. Prilagam link do risbe - pdf-a kako naj bi nadstrešek zgledal. Predvsem bi želel slišati mnenje o dimenzijah - preseku špirovcev, leg in stebrov. Stebri bodo najverjetneje vsi iz smrekovega lesa, postavljeni in vijačeni v jeklene nosilce, ki bodo zabetonirani v točkovne temelje. Kritina bo iz valovitk, na ločnem delu strehe bodo uporabljene ločne valovitke z radijem loka 2,5m.
Vsa okolica je že obstoječa, vključno s škarpo na zadnji strani tako, da tega ni več mogoče prilagajati. Trije stebri bodo temeljeni na škarpi, ostali na zemlji.
Ločni del ostrešja bo narejen iz jeklenih varjenih podaljškov špirovcev tako, da bodo špirovci vtaknjeni v te podaljške in vijačeni vanje. Za podaljške sem predvidel izdelavo iz 3mm debele pločevine, varjeno in vroče cinkano.

Zadeva bo locirana na nadmorski višini cca 400m v okolici Sevnice. Kraji kjer se je že zgodilo, da je zapadlo tudi po slab meter snega v "eni rundi"..

https://www.dropbox.com/s/eevo858ph60yx ... a.pdf?dl=0

[Žerjavar]

- Ali te ne bo motil dež ob vetru med nadstrešek in hišo?
- Pokaži skico (detajl) spoja med lesenim in kovinskim špirovcem?
- Za določitev lege je potreben razmak med stebri. Vidim, da niso vsi enaki.
- Nimaš vrisane nobene roke za obvladovanje horizontalne stabilnosti. Pokaži skico temelja in njegov spoj s stebrom.

[bpod]

- Ali te ne bo motil dež ob vetru med nadstrešek in hišo?
- Pokaži skico (detajl) spoja med lesenim in kovinskim špirovcem?
- Za določitev lege je potreben razmak med stebri. Vidim, da niso vsi enaki.
- Nimaš vrisane nobene roke za obvladovanje horizontalne stabilnosti. Pokaži skico temelja in njegov spoj s stebrom.

Roke bodo, seveda. Mislim, da bi jih dal na dva najnižja stebra, na dva sredinska stebra in na enega najvišjega. Na vse naštete po dvojne roke.
Leseni šprirovec bo vtaknjen v kovinski del in dvakrat vijačen. Skice še nimam razen tistega kar je vidno iz PDF-a.
Stebri bodo postavljeni na najnižji strani in na sredinski legi z enakimi medsebojnimi razdaljami, na najvišji strani pa ne, ker so omejitve zaradi vhoda v stavbo. Skico z dimenzijami bom napravil zvečer.
Tisti del med hišo in nadstreškom bo najverjetneje zaprt s pločevino vendar tako, da ne bo vezano na hišo in statično tako ne bo nič izboljšalo stanja na nadstrešku.

[Žerjavar]

Le prva informacija, ko bodo znani vsi detajli, so možne manjše spremembe.
- Špirovec; razmak leg 250 cm, razmak špir. 110 cm, potreben vsaj 8 x 12 cm.
- Špirovec: razmak leg 370 cm, potreben vsaj 12 x 16 cm ali jeklen IPE 100 (ali KC 100 x 3, PC 120 x 60 x 3). Bi predlagal, da narediš jeklenega ne le ukrivljeni del, pač pa do vmesne lege in se izogneš spoju med lesenim in jeklenim delom.
- Lega nizka: razmak stebrov 390 cm, potrebno 18 x 18 cm.
- Lega srednja: razmak stebrov 520 cm, potrebno 20 x 28 cm.

[bpod]

Link do popravljene risbe: https://www.dropbox.com/s/9va6g6d44q2pa ... a.pdf?dl=0

[Johny73]

Pozdravljeni.

Sem nov uporabnik FORUMA in da ne odpiram nove teme, se pridružujem obstoječi.

Načrtujem izdelavo nadstreška za 2 avtomobila + kolesarnice (link).

Dimenzije nadstreška: 11,5 m x 5,5 m
Višina: 2,30 m
Snežna obremenitev: 280-300 kg/m2 (Gorenjska).

Osebno sem razmišljal, da bi uporabil :
Stebri: kvadratna cev 150x150x5
Nosilni nosilec: IPE 240
Prečni nosilci: 120x60 na cca. 50 cm razmika
Kritina: pločevina z 3cm izolacije.
Temelji: ???

Prosil bi, za INFO o ceni "uradnega" izračuna statike in kje/kdo mi lahko to za pametno ceno to naredi.
Hvala in Lp
F

[Žerjavar]

Link do popravljene risbe:

Spoj špirovca. Pri prikazanem načinu imaš lahko vijak skozi spoj max premera 16 mm. Vijaka bi morala biti narazen vsaj 115 cm. Spoj bi malce skrajšal, če bi dal na vsakem koncu po dva vijaka na razmiku 13 cm, bi bilo med skrajnima vijakoma najmanj 75 cm.

Pokaži skico temelja in njegov spoj s stebrom.

[bpod]

Zadnja verzija: https://www.dropbox.com/s/ymo5ubesvyfxu ... a.pdf?dl=0

Temeljev nisem risal, bi pa naredil cca 0,6x0,6mx0,8m globino. Se mi zdi več kot zadosti glede na to, da jih bo ogromno in bo vsak nosil samo par sto kg.

To stanje je zdaj že zelo blizu končnega in bi prosil za nasvet glede dimenzij špirovcev, leg in stebrov.
Pa hvala za dosedanjo pomoč.