epošta: info@strojnistvo.com
(C) 2001 - 2012 STROJNISTVO.com
Moderator: -M-


Ali si to dobil iz računalnika z modeliranjem?kekoT napisal/-a:Žerjav bo IPE 240.


Glede dimenzije počakaj še kakšen dan ali dva. Se pa v tem času lahko pozanimaš o možnosti dobave materjala St.42 in ceno napram St.37da se za izvedbo vzame IPE 270, material St37 ali celo St42?

Žerjavar napisal/-a:Ali si to dobil iz računalnika z modeliranjem?kekoT napisal/-a:Žerjav bo IPE 240.
Hitri peš račun mi za glavni nosilec iz IPE 240 daje napetosti: vertikalni upogib 7,6, hor.upogib 4,7 in lokalno pod kolesom 5,8 = skupaj 18,1 kN/cm2. Je več od dopustnega za St 42. Verjetno pa bo kupil St.37
Verjamem, da je pri lokalni napetosti lahko večje odstopanje, v skupni napetosti pa bi odstopanje moralo biti manj kot 5%.

Žerjavar napisal/-a:Ali si to dobil iz računalnika z modeliranjem?kekoT napisal/-a:Žerjav bo IPE 240.
Hitri peš račun mi za glavni nosilec iz IPE 240 daje napetosti: vertikalni upogib 7,6, hor.upogib 4,7 in lokalno pod kolesom 5,8 = skupaj 18,1 kN/cm2. Je več od dopustnega za St 42. Verjetno pa bo kupil St.37
Verjamem, da je pri lokalni napetosti lahko večje odstopanje, v skupni napetosti pa bi odstopanje moralo biti manj kot 5%.


Tako tudi delam za točko spodnjega roba profila pod kolesom. Iz vertikalnega upogiba je to max nateg, iz horizontalnega upogiba je nekaj manj (oddaljenost pritiska kolesa od od roba?) kot max nateg. Od lokalne obremenitve je to vzdolžni nateg (prečni nateg vpliva zanemarljivo v tej točki).načinu seštevanja napetosti bi moral iti seštevati konkretno v vlaknih

Žerjavar napisal/-a:Tako tudi delam za točko spodnjega roba profila pod kolesom. Iz vertikalnega upogiba je to max nateg, iz horizontalnega upogiba je nekaj manj (oddaljenost pritiska kolesa od od roba?) kot max nateg. Od lokalne obremenitve je to vzdolžni nateg (prečni nateg vpliva zanemarljivo v tej točki).načinu seštevanja napetosti bi moral iti seštevati konkretno v vlaknih
Lokalne napetosti računam na bazi neke raziskave objavljene v "Fordern und Heben" okrog leta 1975, Upošteva se položaj sile od roba, poševnost pasnice (INP : HEA) in še nekaj vplivov (škatla s ven štrlečo sp.pasnico, na steno pritrjen L profil, I profil obremenjen le na eni strani, ...). V večini primerov so napetosti višje od prastarega načina (tudi FEM): napetost = 1,6 * F / (t*t). Kakšen je račun po EN pa še nisem imel priložnosti videti.

fikus_ napisal/-a:Sop, ne vem, če si pomislil na to, da za to dvigalo, sploh, če bo v kakšni delavnici, boš potreboval precej več papirologije, kot je boš dobil na forumu?! In da o sami izdelavi ne govorim. Zato ti priporočam, da pogledaš malo pri izdelovalcih dvigal in če najdeš kaj tipskega, zda biti za sprejemljivo ceno, s papirji.
Sem pred 10+ leti delal na teh stvareh in največ se je spremenila "birokracija", ko smo šli iz YU v EU, osnove mehanike pa ostajajo, tako da stari standardi in priporočila za dvigalogradnjo so čisto ok za zasnovo.
Končna papirologija pa mora upoštevati nove standarde in predpise.

Re: Mostno dvigalo
Odgovor Napisal/-a kekoT » 20.11.2017 15:26
fikus_ napisal/-a:
Sop, ne vem, če si pomislil na to, da za to dvigalo, sploh, če bo v kakšni delavnici, boš potreboval precej več papirologije, kot je boš dobil na forumu?! In da o sami izdelavi ne govorim. Zato ti priporočam, da pogledaš malo pri izdelovalcih dvigal in če najdeš kaj tipskega, zda biti za sprejemljivo ceno, s papirji.
Sem pred 10+ leti delal na teh stvareh in največ se je spremenila "birokracija", ko smo šli iz YU v EU, osnove mehanike pa ostajajo, tako da stari standardi in priporočila za dvigalogradnjo so čisto ok za zasnovo.
Končna papirologija pa mora upoštevati nove standarde in predpise.
Strinjam se s teboj. Žerjav potrebuje uradno statiko in kup nekih knjig in navodil za uporabo in vzdrževanje in tu se ni kaj igrati.

Materjal ST 37. Težko verjamem, da je tako majhna razlika v ceni do St.42 (2,5%) včasih je bila 10 do 15%.manipuliranje tovora (suhe bale sena), katerega masa ne presega 700kg.

Žerjavar napisal/-a:Težko verjamem, da je tako majhna razlika v ceni do St.42 (2,5%) včasih je bila 10 do 15%.

Vrni se na Konstruiranje in mehanika
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost