Mostno dvigalo

[sop]

Pozdravljeni,

v priponki je pripeta skica mostnega dvigala z visečim vitlom in sicer naj bi imelo nazivno nosilnosti 1 t. Proga naj bi bila izvedena iz profilov (HEB, HEA...) na katero bi bili položeni tirnici S14 DIN 5901. Če ne bo možno dobiti tirnici se bo za ta namen uporabilo kvadratne palice iz ustreznega materiala. Most bi bil izveden iz IPE profila na katerem bi bil obešen vitel, kateri bi imel še pogon za pomih levo/desno.
Hitrosti vožnje mačka in mostu naj bi bile max 20m/min.
Sedaj pa k vprašanju - ker nisem iz tega "foha" me zanima katere profile, ki sem navedel zgoraj, uporabiti za progo in most, da bo zadeva varno dvignila tovor do 1t?
Naj navedem še, da naj bi bila masa vitla s pogonom levo/desno okoli 320 kg, masa pogona mostu tudi ne bi smela presegati 100 kg.

[Žerjavar]

Če bo kdo delal model konstrukcije in statično analizo:
- Breme 10 kN je treba pomnožiti s faktorjem 1,15 in prišteti težo vitla z voznim mehanizmom. Kritični položaj v sredini in na enem koncu.
- Na istem mestu deluje tudi horizontalna sila 0,07*(breme + vitlo) - je pojemek po vožnji v katerokoli smer.
- Upoštevati lastno težo konstrukcije.
- Upoštevati zamik (poševni tek) žerjava ki ima ne majhen vpliv na čelni nosilec in spoj med glavnim in čelnim nosilcem. Nekaj vpliva tudi na nosilec žerjavne proge. Današnjega predpisa ne poznam, verjetno je še vedno uporaben DIN 15018.
- Zajeti je realno lokalne napetosti v glavnem nosilcu zaradi delovanja tekalnih koles vitla. Breme + vitlo razdeliti na sile vsakega kolesa, ki delujejo točkovno (le kak cm2 ploskve dotika kolesa) blizu roba spodnje pasnice glavnega nosilca.

Če ne bo takega junaka, bom računal peš.

[kekoT]

Žerjav bo IPE 240.

[Žerjavar]

Žerjav bo IPE 240.

Ali si to dobil iz računalnika z modeliranjem?
Hitri peš račun mi za glavni nosilec iz IPE 240 daje napetosti: vertikalni upogib 7,6, hor.upogib 4,7 in lokalno pod kolesom 5,8 = skupaj 18,1 kN/cm2. Je več od dopustnega za St 42. Verjetno pa bo kupil St.37
Verjamem, da je pri lokalni napetosti lahko večje odstopanje, v skupni napetosti pa bi odstopanje moralo biti manj kot 5%.

[sop]

Hvala obema za odgovor. Torej predlagata da bi se za vzdolžno progo in most uporabil IPE profile. Ni mi sicer znano kako je z dobavo teh profilov iz različnega konstrukcijskega jekla. Verjetno je najbolj enostavno dobavljiv material St 37, ker pa je Italija blizu se bo verjetno pogledalo še čez mejo glede možnosti nabave tega.
Kakšno je vajino mnenje glede tega, da se za izvedbo vzame IPE 270, material St37 ali celo St42? Bo zadeva prenesla, kot omenja Žerjavar lastno težo + breme + dinamične obremenitve?
In še detajl, ki ga v prvem postu nisem omenil - profile za vzdolžno progo na AB stebre ne bi samo fiksiral ampak bi se jih sidralo z ustreznimi sidri.
Vitel bi imel 2 tekalni kolesi, na vsaki strani IPE profila eno, most pa bo na 4 kolesih.

[Žerjavar]

da se za izvedbo vzame IPE 270, material St37 ali celo St42?

Glede dimenzije počakaj še kakšen dan ali dva. Se pa v tem času lahko pozanimaš o možnosti dobave materjala St.42 in ceno napram St.37

[kekoT]

Žerjav bo IPE 240.

Ali si to dobil iz računalnika z modeliranjem?
Hitri peš račun mi za glavni nosilec iz IPE 240 daje napetosti: vertikalni upogib 7,6, hor.upogib 4,7 in lokalno pod kolesom 5,8 = skupaj 18,1 kN/cm2. Je več od dopustnega za St 42. Verjetno pa bo kupil St.37
Verjamem, da je pri lokalni napetosti lahko večje odstopanje, v skupni napetosti pa bi odstopanje moralo biti manj kot 5%.

Jaz bi naredil viseči gelenkkran.
za lokalni vnos v sp. pas je bilo do sedaj uporabnih več načinov. Poznal sem tri in sedaj ta po EN je četrti. Po tem tvojem načinu seštevanja napetosti bi moral iti seštevati konkretno v vlaknih in ko bi,
bi bile verjetno napetosti manj kot 16, je pa odvisno po katerem načinu si računal te lokalne napetosti. Vidi se, da tebi "to kvari" seštevek.
Za točen izračun bi morali poznati razdaljo med koleščki.

Vseeno ostajam za žerjav pri profilu IPE 240 S 235 JR

[kekoT]

Žerjav bo IPE 240.

Ali si to dobil iz računalnika z modeliranjem?
Hitri peš račun mi za glavni nosilec iz IPE 240 daje napetosti: vertikalni upogib 7,6, hor.upogib 4,7 in lokalno pod kolesom 5,8 = skupaj 18,1 kN/cm2. Je več od dopustnega za St 42. Verjetno pa bo kupil St.37
Verjamem, da je pri lokalni napetosti lahko večje odstopanje, v skupni napetosti pa bi odstopanje moralo biti manj kot 5%.

Jaz ne modeliram. Delam z ravninskimi sistemi. Te zadeve pa peš.

[fikus_]

Sop, ne vem, če si pomislil na to, da za to dvigalo, sploh, če bo v kakšni delavnici, boš potreboval precej več papirologije, kot je boš dobil na forumu?! In da o sami izdelavi ne govorim. Zato ti priporočam, da pogledaš malo pri izdelovalcih dvigal in če najdeš kaj tipskega, zda biti za sprejemljivo ceno, s papirji.

Sem pred 10+ leti delal na teh stvareh in največ se je spremenila "birokracija", ko smo šli iz YU v EU, osnove mehanike pa ostajajo, tako da stari standardi in priporočila za dvigalogradnjo so čisto ok za zasnovo.
Končna papirologija pa mora upoštevati nove standarde in predpise.

[Žerjavar]

načinu seštevanja napetosti bi moral iti seštevati konkretno v vlaknih

Tako tudi delam za točko spodnjega roba profila pod kolesom. Iz vertikalnega upogiba je to max nateg, iz horizontalnega upogiba je nekaj manj (oddaljenost pritiska kolesa od od roba?) kot max nateg. Od lokalne obremenitve je to vzdolžni nateg (prečni nateg vpliva zanemarljivo v tej točki).

Lokalne napetosti računam na bazi neke raziskave objavljene v "Fordern und Heben" okrog leta 1975, Upošteva se položaj sile od roba, poševnost pasnice (INP : HEA) in še nekaj vplivov (škatla s ven štrlečo sp.pasnico, na steno pritrjen L profil, I profil obremenjen le na eni strani, ...). V večini primerov so napetosti višje od prastarega načina (tudi FEM): napetost = 1,6 * F / (t*t). Kakšen je račun po EN pa še nisem imel priložnosti videti.

[kekoT]

načinu seštevanja napetosti bi moral iti seštevati konkretno v vlaknih

Tako tudi delam za točko spodnjega roba profila pod kolesom. Iz vertikalnega upogiba je to max nateg, iz horizontalnega upogiba je nekaj manj (oddaljenost pritiska kolesa od od roba?) kot max nateg. Od lokalne obremenitve je to vzdolžni nateg (prečni nateg vpliva zanemarljivo v tej točki).

Lokalne napetosti računam na bazi neke raziskave objavljene v "Fordern und Heben" okrog leta 1975, Upošteva se položaj sile od roba, poševnost pasnice (INP : HEA) in še nekaj vplivov (škatla s ven štrlečo sp.pasnico, na steno pritrjen L profil, I profil obremenjen le na eni strani, ...). V večini primerov so napetosti višje od prastarega načina (tudi FEM): napetost = 1,6 * F / (t*t). Kakšen je račun po EN pa še nisem imel priložnosti videti.

tukaj pri vnosu koncentriranih sil v sp. pas je bila kar zmeda. No zmeda, dosti avtorjev se je ukvarjalo s tem:
-analitično je to kot uporabno dokazoval Ernst
pa Kloeppel po teoriji s treh strani vpete plošče
pa Shamel po modelu križnih palic in nato še švicarska priporočila
in
celo sami smo iz prakse uporabljali enostransko vpeto ploščo z raznosno širino 5 cm plus plus 2 x raznos pod kotom 45 st. od prijemališča do okrogline profila.
EN ima to dobro obdelano. Sam pa sem uporabljal "Kloeppela" in EN nekaj preštudiral.
Danes imajo proizvajalci žerjavov za vse to posebej pripravljeno programsko opremo.
Brrrrrrrr celi žerjav je v minuti izračunan in tudi delajo jih serijsko kot Kras kekse

[kekoT]

Sop, ne vem, če si pomislil na to, da za to dvigalo, sploh, če bo v kakšni delavnici, boš potreboval precej več papirologije, kot je boš dobil na forumu?! In da o sami izdelavi ne govorim. Zato ti priporočam, da pogledaš malo pri izdelovalcih dvigal in če najdeš kaj tipskega, zda biti za sprejemljivo ceno, s papirji.

Sem pred 10+ leti delal na teh stvareh in največ se je spremenila "birokracija", ko smo šli iz YU v EU, osnove mehanike pa ostajajo, tako da stari standardi in priporočila za dvigalogradnjo so čisto ok za zasnovo.
Končna papirologija pa mora upoštevati nove standarde in predpise.

Strinjam se s teboj. Žerjav potrebuje uradno statiko in kup nekih knjig in navodil za uporabo in vzdrževanje in tu se ni kaj igrati.

[sop]

Re: Mostno dvigalo

Odgovor Napisal/-a kekoT » 20.11.2017 15:26

fikus_ napisal/-a:
Sop, ne vem, če si pomislil na to, da za to dvigalo, sploh, če bo v kakšni delavnici, boš potreboval precej več papirologije, kot je boš dobil na forumu?! In da o sami izdelavi ne govorim. Zato ti priporočam, da pogledaš malo pri izdelovalcih dvigal in če najdeš kaj tipskega, zda biti za sprejemljivo ceno, s papirji.

Sem pred 10+ leti delal na teh stvareh in največ se je spremenila "birokracija", ko smo šli iz YU v EU, osnove mehanike pa ostajajo, tako da stari standardi in priporočila za dvigalogradnjo so čisto ok za zasnovo.
Končna papirologija pa mora upoštevati nove standarde in predpise.




Strinjam se s teboj. Žerjav potrebuje uradno statiko in kup nekih knjig in navodil za uporabo in vzdrževanje in tu se ni kaj igrati.

Glede vajinega mnenje se sicer v celoti strinjam, z dvigalnimi napravami imam pri svojem delu kar nekaj opravka, v zadnjem času sem sodeloval tudi pri obnovi nekaj mostnih dvigal, katera je postavila bivša Mostovna in se je celotno zadevo izpeljalo v skladu s trenutno veljavnimi predpisi vključno s CE izjavo o skladnosti. Resnično je za tem polno papirologije od izračunov statike, risb, atestov materialov, cetifikatov varilcev... ter tehnična mapa , kot je predpisuje Pravilnik o varnosti strojev.
Žerjav za katerega sprašujem ne bo postavljen v delavnici ampak je mišljen za manipuliranje tovora (suhe bale sena), katerega masa ne presega 700kg. Znanec, ki bi to zadevo postavil je iskal ponudbe na trgu, stvar se je menda ustavila zaradi cen, ki so na takem nivoju, da se investicija ne povrne celotno življensko dobo. Iskal je tudi možnost nabave rabljenega žerjava vendar je ponudba te opreme dokaj slaba, težava so pa še gabariti, kar pa pomeni večji poseg v konstrukcijo.
Torej je padla odločitev, da se zadevo izpelje v lastni režiji.
IPE profili so dobavljivi v kvaliteti St37-2, St44-2 pa tudi St52. je pa razlika v ceni med St37 in St44 cca 20 €/t.
Viseča izvedba - če je to mišljeno, da je most montiran pod vzdolžno progo ne pride v poštev, ker bi v tem primeru bil vzdolžni hod žerjava omejen.
Medosna razdalja tekalnih koles mostu bo 800 mm, premer koles bo 125 mm.

[Žerjavar]

manipuliranje tovora (suhe bale sena), katerega masa ne presega 700kg.

Materjal ST 37. Težko verjamem, da je tako majhna razlika v ceni do St.42 (2,5%) včasih je bila 10 do 15%.
Priporočam:
- Glavni nosilec IPE 240
- Čelni nosilec osna razdalja koles 1250 mm - 800 mm je premalo, bo zamik (poševni tek) tako močan, da se bo žerjav pri vožnji ustavil. Profil vsaj pravokotna cev PC 80 x 140 x 4
- Nosilec žerjavne proge IPE 220

Kako bo narejen spoj glavnega in čelnega nosilca (skica)?

[grega09]

Težko verjamem, da je tako majhna razlika v ceni do St.42 (2,5%) včasih je bila 10 do 15%.

Kolikor je meni znano, danes ni več takšne razlike med S235 (St37) in S355 (St52). Zato se večina pri navadnem jeklu dela kar iz S355. Je pa večinoma vse odvisno od dobavljivosti. Velikokrat se konstrukcije določijo na S235 kvaliteto jekla, izvede se jih pa potem iz S355, ker bo več izgube, če se bo čakalo na pravi material, kot pa če ga dobiš pravočasno in je pač boljši.