Bencinski hlapi v dieselu?

[netman]

Nekaj vprašanj.

Kaj vžge dieselsko gorivo v diesel motorju?

ali je to :

a) visok tlak v kompresijskem prostorju? Ali
b) trenje molekul vbrizganega goriva ob molekulami stisnjenega zraka v času vbrizga?

Če je odgovor B pravilen potem bi lahko bencinske hlape dodajali k zraku ki potuje skozi turbino v motor.
Motor bi hlape stisnil in ????

ALI BI TI BENCINSKI HLAPI EXPLODIRALI PRED DIESELSKIM VBRIZGOM IN S TEM POVZROČILI POVRATNI UDAREC NA BAT????

Ali pa bi šele vbrizg vžgal vse skupaj in bi zaradi hlapov prišlo tudi do popolnejšega izgorevanja diesel goriva seveda tudi z večjo močjo?

Ajde glavce, ne me razočarat. Da ne bom testiral kar na svojo roko saj ne bi rad imel motorja v kosih zaradi tega ker vas nisem prej vprašal.

Hvala
netman
---------

[Krpan]

Pravilen ni niti odgovor a niti b. Gorenje je vedno pogojeno z tremi dejavniki. Kisikom, gorivom in temperaturo. In v diesel motorju je tako, da kisik pride z zrakom, temperatura nastane zaradi komprimiranja zraka, in v takšne pogoje skozi šobo vbrizgamo gorivo ki se vžge.

Bencin pomešan z zrakom bi se v diesel motorju lahko vžgal tudi prej, če bi temperatura presegla temperaturo vnetišča bencina. Zato imajo bencinski motorji manjše kompresijsko razmerje in trenutek vžiga določi svečka, ki da iskro z zelo visoko temperaturo.

Če bi rad povečal moč motorja lahko to poizkusiš tudi z vbrizgavanjem vode.Ko pride do vžiga, v cilinder brizgneš določeno količino vode, ki se upari in potem para opravi svoje. Voda se upari z pomočjo toplote plinov, ki bi v nasprotnem primeru šli skozi izpuh.

Ta sistem so uporabljali zavezniki med WW2 pri letalih pri vzletu. Problem se je pojavil ker materiali niso zdržali takšnih obremenitev. Vendar je bila življenjska doba letal kratka, ker se jih 1/3 tako ali tako ni vrnilo iz misije. Čudi me, da sedaj ko so materiali bistveno boljši še vedno tega sistema nobeden ne vgrajuje v serijske motorje.

[kafer1]

LP

Se popolnoma strinjam z trditvami krpana, samo bi dodal da je vnetišče bencina višje kot dizelskega goriva in da pri bencinarju vedno vžig sproži svečka - tudi ko klenka. Klenkanje je posledica tlaka na nezgoret del mešanice goriva in zraka na nekem delu zgorevalnega prostora ki je oddaljen od mesta vžiga. Ker se tam zaradi tlaka ki ga povzroča fronta zgorevanja poveča temperatura pride do samovžiga in nastaneta dve fronti plamena in ko udarita med seboj se sliši klenkanje.
Dizel ki mu natankamo bencin ponavadi zelo klenka zaradi tega ker dizelsko gorivo zgoreva z difuzijskim plamenom, bencin pa ker je bolj hlapljiv z kinetičnim, potem pa zaradi prej opisanega efekta nastane še več front plamena in motor močno "ruži". Dokaz da je kinetično zgorevanje glasnejše kot difuzijsko so motorji tipa GOLF I in II , kjer je do vžiga prišlo z zgorevanjem v vrtinčni komori, kjer je bilo prisotno delno kinetično ter nato še difuzijsko zgorevanje preostalega goriva. Sicer gre vedno za kombinacijo, le da je ta v primeru vrtinčne komore izrazitejša.
Če bi bencin dodajal pred turbino bi se le ta vžgal pozneje kot dizelsko gorivo. Ta postopek je uporabljen pri hibridnih dizel motorjih, ki uporabljajo kot gorivo lesni plin, zemeljski plin, ter tudi bencin. Tam dodajamo glavno gorivo pred sesalnim ventilom, potem pa med kompresijo še vedno vbrizgamo cca 15 - 20% dizelskega goriva, ki predstavlja minimalno vžigalno količino goriva in ima enak vpliv kot svečka v klasičnem otto motorju.

[mili1511]

Vbrizgavanje vode ima povsem drugačen namen-voda se vbrizgava v sesalni sistem motorja med turbino in sesalnimi ventili in pomaga zgostiti zrak-turbina namreč stisne zrak, kateremu se poveča tlak in posledično temperatura, z temperaturo pa volumen. Pri vbrizgu vode v ta zrak se le-ta upari in odvzame zraku energijo toplote, zato se zrak zgosti in ga v valje priteče več. Ta sistem so v dobi turbo motorjev na veliko uporabljali v F1-poraba vode do 30l na dirko.

[netman]

O.K. hvala za odgovore,

Nisem pričakoval da boste tako naširoko razlagali in se vam zahvaljujem za tako natančne izpovedi.

Mene bolj zanima fenomen da se motorka za trenutek zažene z večjimi obrati ravno takrat ko ji bencina zmanjka. Mislim da je to zaradi tega ker jo začnejo gnati hlapi in ne več tekoči bencin.

Če je tako potem bi bencinski motorji dost manj trošili na hlape kot pa na vbrizgavanje bencina. Saj vem ja - pregreli bi se in zaribali.

Zato me pa zanima kako bi bilo če bi bencinske hlape dodajali v zrak ki je na poti v dieselski motor, saj bi diesel gorivo še vedno mazalo ventilje in stene cilindrov.

Kaj bi bilo (samo primer) če bi bil zračni filter v dieselskem avtu namočen z bencinom in bi tako ves zrak ki gre v motor moral skozi to bencinsko membrano?

Ali bi se hlapi vžgali pred vbrizgom diesela? TO me zanima.

L.P.
netman
----------

[kafer1]

LP

Nebi se vžgali prej. Pa tudi ni finta v tem da bi bencin ali nafta kakorkoli mazali ventile, cilinder itd - razen če imaš v mislih motorko. V otto motorju in dizel motorju nikoli ne zgoreva tekoče gorivo, ker le to ne gori. Gorijo le hlapi. Ko bencin vbrizgaš pred ventil le ta pobira toploto iz zraka ter sten kanala in se uplini. Konkretno temperatura v sesalnem kolektorju WV hrošča znaša pri zunanji temperaturi 15°C pri prostem teku -12°C v prostem teku. Ko smo programirali motor formule student, se je temperatura pri določenih pogojih spustila tudi do -120°C. Po menjavi tipal in enakih rezultatih smo potem pač ta fenomen pripisali uplinjanju bencina ter obliki kanala (prihajalo je do exspanzije).
Sem pa sam pred nekaj tedni experimentiral z vbrizgavanjem gospodinjskega plina v dizel motor (ISUZO 1.5 TD). Ko sem povečeval delež plina je motor tekel najprej vedno tišje, nato je malenkostno povečal vrtljaje in seveda zaradi naraščanja tlaka v sesalnem kolektorju je ventil PDA na visokotlačni črpalki dodal polno dozo nafte, jaz pa sem dodajal kar zajetno količino plina. Nadaljevanje si lahko zamislite, kako zgleda ko se star okoren dizel suče z 8500 vrtljaji na minuto in ga ne moreš ugasniti ker mi je zamrznil ventil za plin.

[xstrojnik]

O.K. hvala za odgovore,



Mene bolj zanima fenomen da se motorka za trenutek zažene z večjimi obrati ravno takrat ko ji bencina zmanjka. Mislim da je to zaradi tega ker jo začnejo gnati hlapi in ne več tekoči bencin.


L.P.
netman
----------

To gre najbrž pripisati konstrukciji uplinjača. Ko se količina goriva v sistemu uplinjača zmanjša, se poruši normalno delovanje mehanizma, ki uravnava dovajano količino goriva in dovoli nekontrolirano vsesavanje "zadnjih kapljic" goriva v sesalni kanal.

[netman]

Hvala lepa za odgovore.

Upam da bom lahko kdaj vrnil usluge -

morda s kakšnimi rezultati?

Lep pozdrav
netman
-------------

[smasher]

Pozdravljeni, tema se mi zdi idealna da dodam še moje vprašanje.
Torej kot ste že rpej napisali bi vbrizgovanje vode pripomoglo k boljšemu izkoristku.
Sicer kot sme jaz prebral do sedaj iz literature, voda hladi bat in cilinder ko je mešanica bogata z zrakom je kesplozija boljša in poteče pri višji temperaturi ki bi poškodovala motor.
Zanima me kako bi se dalo eksperimentirati na bencinskem motorju, po možnosti brez prevelikega skrajšanja življenske dobe motorja.
Lep pozdrav!

[dsf]

LP

Nebi se vžgali prej. Pa tudi ni finta v tem da bi bencin ali nafta kakorkoli mazali ventile, cilinder itd - razen če imaš v mislih motorko. V otto motorju in dizel motorju nikoli ne zgoreva tekoče gorivo, ker le to ne gori. Gorijo le hlapi. Ko bencin vbrizgaš pred ventil le ta pobira toploto iz zraka ter sten kanala in se uplini. Konkretno temperatura v sesalnem kolektorju WV hrošča znaša pri zunanji temperaturi 15°C pri prostem teku -12°C v prostem teku. Ko smo programirali motor formule student, se je temperatura pri določenih pogojih spustila tudi do -120°C. Po menjavi tipal in enakih rezultatih smo potem pač ta fenomen pripisali uplinjanju bencina ter obliki kanala (prihajalo je do exspanzije).
Sem pa sam pred nekaj tedni experimentiral z vbrizgavanjem gospodinjskega plina v dizel motor (ISUZO 1.5 TD). Ko sem povečeval delež plina je motor tekel najprej vedno tišje, nato je malenkostno povečal vrtljaje in seveda zaradi naraščanja tlaka v sesalnem kolektorju je ventil PDA na visokotlačni črpalki dodal polno dozo nafte, jaz pa sem dodajal kar zajetno količino plina. Nadaljevanje si lahko zamislite, kako zgleda ko se star okoren dizel suče z 8500 vrtljaji na minuto in ga ne moreš ugasniti ker mi je zamrznil ventil za plin.

Tole s Corso je pa zanimivo. Kaj se je zgodilo. Je motor preživel ali pa je udaril skupaj?