Skrčki

[expert]

Začetniško vprašanje:

V literaturi so navedeni skrčki pri predelavi umetnih mas, npr. PS 0.4-0.7%, PP1-2.5%...
Zanima me, če se za te vrednosti izdela temu primerno večja gravura…

Pomisleke imam zaradi tega, ker je ob primerno dimenzioniranem dolivku tako rekoč ves čas ohlajevanja v gravuri tlak, in pritok dodatne količine mase, ki kompenzira skrček. (moja teorija pač, naj me kdo popravi)

Zanima me tudi, kako se lotite modeliranja samega izdelka. Naredite 3D model izdelka želene velikosti in ga nato skelirate, ali sproti preračunavate in mogoče celo zraven upoštevate različnost skrčkov glede na tok materiala? Upoštevate skrčke samo pri gabaritih izdelka, ali tudi pri debelini sten...?

[kopron]

Izposodi si knjigo od avtorja: Navodnik ,naslov pa je PLASTIK-ORODJAR priročnik. Notri boš našel skoraj vse, tudi o skrčkih materialov.Skrček se upošteva glede na gabarite izdelka kot tudi na debeline sten.Če je debelejši dolivek je manj skrčka, ne moreš pa skrček zmanjšati na tako mero da bi bil zanemarljiv. Ker se plastika po nekaj sekundah začne strjevati, ti naknadno dodajanje materiala ne prinese nobene koristi. LP

[Gost]

Začetniško vprašanje:

V literaturi so navedeni skrčki pri predelavi umetnih mas, npr. PS 0.4-0.7%, PP1-2.5%...
Zanima me, če se za te vrednosti izdela temu primerno večja gravura…

Pomisleke imam zaradi tega, ker je ob primerno dimenzioniranem dolivku tako rekoč ves čas ohlajevanja v gravuri tlak, in pritok dodatne količine mase, ki kompenzira skrček. (moja teorija pač, naj me kdo popravi)

Zanima me tudi, kako se lotite modeliranja samega izdelka. Naredite 3D model izdelka želene velikosti in ga nato skelirate, ali sproti preračunavate in mogoče celo zraven upoštevate različnost skrčkov glede na tok materiala? Upoštevate skrčke samo pri gabaritih izdelka, ali tudi pri debelini sten...?

Kaj pa ohlajanje iz recimo 100 stop. (delovna temp. orodja ) C na dnevno temperaturo 20 stop. C? A to nič ne prinese po tvoji teoriji.

[Gost]

Pri brizganju katega materiala pa uporabljas 100 sopinj za temperiranje orodja?

[Pillar]

Začetniško vprašanje:

V literaturi so navedeni skrčki pri predelavi umetnih mas, npr. PS 0.4-0.7%, PP1-2.5%...
Zanima me, če se za te vrednosti izdela temu primerno večja gravura…

Seveda. Programi za modeliranje imajo prav ukaz za vnos skrčka (shrinkage).

Pomisleke imam zaradi tega, ker je ob primerno dimenzioniranem dolivku tako rekoč ves čas ohlajevanja v gravuri tlak, in pritok dodatne količine mase, ki kompenzira skrček. (moja teorija pač, naj me kdo popravi)

Kot je dejal že Kopron, lahko formo polniš samo toliko časa, da se dolivek strdi. Takrat ima material še krepko čez sto stopinj in kot vsak mateial, se tudi plastika pri ohlajanju krči. Posebnost plastike je pa tudi, da se skrček lahko pojavi tudi več tednov kasneje, odvisno največ od zračne vlage. Zato so izkušnje pri določevanju skrčka več kot dobrodošle.

Zanima me tudi, kako se lotite modeliranja samega izdelka. Naredite 3D model izdelka želene velikosti in ga nato skelirate, ali sproti preračunavate in mogoče celo zraven upoštevate različnost skrčkov glede na tok materiala? Upoštevate skrčke samo pri gabaritih izdelka, ali tudi pri debelini sten...?

V naši firmi izdelujemo orodja za srednje zahtevne izdelke in praktično vedno uporabljamo enoten skrček za vse smeri tečenja. Pač glede na izkušnje.

Pri brizganju katega materiala pa uporabljas 100 sopinj za temperiranje orodja?

Kar nekaj jih je. Sam sicer nisem EXPERT, sem samo KONSTRUKTER in pravkar rišem orodje, ki ima vgrajene grelce. Delovna temperatura orodja je 130 stopinj, pa ni orodje za bakelit.

[Gost]

Tudi js nisem ekspert, zanima me pri katerem MATERIALU temperirate na 100 stopinj.

[Pillar]

Tudi js nisem ekspert, zanima me pri katerem MATERIALU temperirate na 100 stopinj.

Sori. Mal se hecam z imeni.

Žal nimam točnega podatka kateri material je. Če me spomin ne vara, spada v skupino PPA (Polyphthalamide). V bistvu mene zanima samo skrček, katerega pa običajno dobim od naročnika orodja.

[expert]

No me veseli, da imate tudi mal smisla za humor… Na področju plastike res nisem expert, ampak začetnik.

Torej, če povzamem odgovore:
Skrčke je pri izdelavi gravure potrebno upoštevat,
Upoštevajo se tako pri gabaritih kot tudi na stenah izdelka,
Določajo se na podlagi izkušenj…

…in ravno tu je problem! Ker jih nimam, sem pri vprašanju navedel primer skrčkov iz tabele, (priročnik Plastik-orodjar, str. 179) kjer so navedeni skrčki pri predelavi umetnih mas, (npr. PS 0.4-0.7%, PP 1-2.5%...) in me zanima če lahko npr. srednjo vrednost le teh za posamezen material upoštevam pri dimenzioniranju gravure.

V navedenem priročniku je razen omenjene tabele, še na str. 163 navedeno, da je skupni skrček seštevek predelovalnega in naknadnega skrčka, kaj več pa o skrčkih v tem priročniku (še) nisem uspel najti…

[Pillar]

Pravega skrčka sam sploh ne moreš določiti. Vrednost skrčka določa ogromno dejavnikov npr. steklena vlakna, razni dodatki, polnila, barvila, pogoji brizganja, čas hlajenja, zračna vlaga... Kot prvo pa je potrebno poznati točno oznako materiala in proizvajalca. Zato za določevanje točnega skrčka obstajajo posebna orodja, v katerih se brizgajo "epruvete", ki jih nato točno premerijo.

Ampak v realnem življenju tega nihče ne počne (razen nekaterih izjem, ki delajo zahtevnejše izdelke), ker za to enostavno ni ne časa ne denarja. Raje se držijo preizkušenih materialov, spotoma pa v obstoječo formo stestirajo še kakšen nov material, premerijo in že imajo približen skrček, ki pa zadostuje.

Torej srednja vrednost .... mogoče..........ali pa tudi ne (bolj verjetno). Objavi na forumu točno oznako materiala, mogoče ti bo lahko kdo pomagal iz izkušenj.

[G.B.]

Ja fantje bo treba kakšno knigo prebrat če se greste konstrukcijo orodij za brizganje plastike.
Nekaj nasvetov glede skrčka:
1: na www strani prizvajalca poišči material in njegove karakteristike. Oznaka recimo PC je skupina Lexsan .... pa je trgovsko ime številke zraven pa ti povejo za kakšen tip gre.
kar nekaj podatkov o materialih glede na proizvajalca je na www.matweb.com.
2:Obseg skrčka 1-2% ... Katero vrednost vzameš je odvisno od velikosti izdelka, še bolj pa od debeljin sten. Bolj ko so debele večji je skrček nekje standardna debeljina za sredinske vrednosti je 1-1,5mm odvisno od materiala.
3. Model povečaš za skrček.Ali vzameč enoten skrček oz različen glede na osi je predvsem odvisno od oblike izdelka. Če gre za okvir ti priporočam različen skrček v kolikor so ostre tolerance.

Kar se pa temperiranje orodij tiče je kar nekaj materialov pri katerih temperiraš orodje na 100-130°C
PC 80-110, Apec 100-130, PEI-ultem 100-130......
No temperiranje je pa druga znanost.

Najprej pa Navodnika ali pa kakšno tujo knjigo v roke pa malo preštudirat.
Nekaj zmodelirat pa vse skupi postavit v kalup je nekaj, dobit iz tega dober kos pa nekaj drugega.

Lp

[Pillar]

Eh, sama teorija. Ne dvomim, da je vse to res, ampak nobena knjiga mi ne pove, kolikšen je točen skrček. Podatek, da je skrček 0.4-0.7% ali 1-2.5% (za PP), mi pa prav nič ne koristi.
Konstruiranje po knjigah... , naročnik se bo prej postaral. Ves naš posel je stvar kompromisov, vse kar šteje, je kilometrina oz. izkušnje - svoje ali tuje.

Se opravičujem za bolj oster odgovor, ampak še vedno žalujem za izgubljenim časom, ki sem ga preživel med knjigami.

[G.B.]

Eh, sama teorija. Ne dvomim, da je vse to res, ampak nobena knjiga mi ne pove, kolikšen je točen skrček. Podatek, da je skrček 0.4-0.7% ali 1-2.5% (za PP), mi pa prav nič ne koristi.
Konstruiranje po knjigah... , naročnik se bo prej postaral. Ves naš posel je stvar kompromisov, vse kar šteje, je kilometrina oz. izkušnje - svoje ali tuje.

Se opravičujem za bolj oster odgovor, ampak še vedno žalujem za izgubljenim časom, ki sem ga preživel med knjigami.

Glede na to kar si napisal prav velik kilometrine nimaš, ali pa si na začetku premal teorije nastudiral, drugače bi vedel da ga ni, ki bi ti povedal točen skrček.
Še najbol približen skrček ti lahko poda brizgalnica, če brizgajo tipske izdelke.
Kar se tiče PP je pa takole.
0,4-0,7% je za PP s talkom. Jaz v glavnem upoštevam za PPT 40 skrček 0.65-0.75 (stene izdelka 1.5-1,8), če pa ima izdelek velik raspon debelin pa lokalno premodeliram z upoštevanjem možnosti popravljanja.
PP T20 skrček 1.3 ozki dolgi izdelki, 1.5 ostalo.
PP navaden 2-2.5 odvisno od oblike ker ima zelo velik volumski skrček in ga je treba dolg prešat (nakanadni tlak -15s.) če hočes skrajšat cikel upoštevaš večji skrček (lokalno pa premodeliraš ozka tolerančna območja).

Kar se tiče pa časa za knjige, ti lahko povem da še danes po 18l konstrukcije orodij za brizganje z vsemi možnimi materiali pogledam kakšno knjigo. Brez definicije točne oznake materila (proizvajalec, tip...) in obiska strani proizvajalca materila ne določujem skrčka na pamet (je preveč neznank, lahko tekoč, teško tekoč,dolžina poti tečenja, razni dodatki,...). Večina proizvajalcev ima v opisu materiala tudi graf skrčkov v odvisnosti od velikosti izdelka in debeljin sten. Ko imam ta podatke se pa z naročnikom uskladim glede skrčka in pomembnih mer. Tudi če ti naročnik da podatke o skrčku s tem ne pomeni da si krit za napačno izbiro le tega, odgovornost za dober izdelek je vedno na tvoji strani, ker si prevzel posel.

LP

[Gost]

Dolocene stvari se da simulirati, vendar je tudi v tem potrebno veliko let izkusenj, da se dobi vsaj priblizno uporabne rezultate.
Menim pa, da je najbolje kot je omenil G.B., da na straneh, prirocnikih proizvajalcev materialov najdes okvirne vrednosti skrckov, jih opostevas in vedno delas tako, da lahko se naknadno odvzames material in s tem prides do zahtevane mere.

[stojan]

Lepo ste spraševalcu zagrenili življenje. Na zelo pomembno stvar kot je kemijska struktura materiala ste pa pozabili. PS je amorfen material, PP pa kristaliničen. Pri PP bo skrček deloval še dolgo po tem, ko bo izdelek padel iz orodja.
Kar se pa vpliva debeline sten tiče, je pa odgovor tak, da je potrebno pri debelejših stenah večji dolivek. Dolivek vedno postaviti na najdebelejši del izdelka. Vrednost skrčka glede na proizvajalčev podatek pa je res potrebno določiti z veliko mero izkušenj in ob pomoči tistega, ki bo brizgal plastiko. Samo on namreč ve s kakšnimi parametri bo brizgal. Kakšno desetinko procenta ali dve se da kompenzirati s parametri brizganja. Brizgalci so običajno dobri poznavalci materiala in mojstri svojega dela.
Lep pozdrav, Stojan

[expert]

Evo, čas je da se ponovno vključim v debato. Ne morem reči, da ste mi ravno zagrenili življenje, ampak ste mi zelo pomagali!
Vmes je nanizanih kar nekaj koristnih napotkov, tako od tistih ki se nagibate tudi h teoriji, kot vas, ki prisegate na izkušnje iz prakse.

Za konkreten primer, na katerem sedaj delam odgovori več kot presegajo moje potrebe, saj izdelek tolerančno ni zahteven, poleg tega pa se bo izdeloval iz regenerata, katerega poreklo, sestava, in ostale lastnosti bodo zelo variirale!
Ta podatek sem namerno zamolčal, ker potem nebi izvedel marsičesa, kar mi bo koristilo pri nasladnih tolerančno zahtevnejših izdelkih.

Hvala vsem!!!

P.S.
To ne pomeni da je debata na to temo zaključena!!! Če ima kdo še kaj na to temo, se še priporočam!