Plamenski varilnik na UNP/kisik - nekaj vprašanj

[Deutz]

To je že skoraj kot na površini sonca !! ....precej toplo...
In kje se v praksi to uporablja (razen mogoče v znanstvene namene) ??

[Demz]

Ne vem, morda za stran spravit kakega političnega nasprotnika, glede na to da je zadeva oooornk strupena.

Za praktično uporabo pa - lejte, ko že variš, ti talina ne sme nikoli zavreti. Takrat si storil katastrofalno napako, tako da s temperaturami ga ni za pretiravat.
Če pa bi že potreboval visoke temperature, je pa plazemska tehnika mnogo bolj spretna, kjer imaš nadzor nad večino dejavniki. Tu ga pa nimaš ravno nevemkoliko.

[Slavcr]

Mimogrede:

p.V=m.R.T

Tale m je čisto navadna masa, ne molska; bi šel stavit. Ker je enačba brez nje takale:

p.v=R.T

p je tlak (N/m2)
V je volumen (m3)
m je masa (kg)
R je relativna plinska konstanta
T je temperatura (kelvini !)
v pa je relativni volumen (m3/kg) ; masa je v enačbi pokrajšana

Zdaj pa zračunajte, za koliko se poveča tlak v avtomobilski gumi, ko se segreje na soncu in/ali z vožnjo za naprimer 30 stopinj

[Deutz]

Ni ravno 5000°C, je samo 10°manj ...
Nimam pojma, kako so to sploh izmerili. Verjetno zgolj matematično ..

...je Jožef Štefan imel zraven prste pri merjenju te temperature. Še v 19. st je izmeril temperaturo Sonca

[Demz]

Ne, to je splošna plinska enačba,

P x V = n x R x T

- n je molsko število, z njim določaš, s katerim plinom sploh operiraš, R je pa splošna plinska konstanta 8,31 J/mol Kelvin, torej koliko dela opravi 1 mol plina, če se segreje za 1 K.

Če ne upoštevaš molske mase, bi bilo lažje delati z Boyle - Mariottovim zakonom, torej P1 x V1 = P2 x V2. Toda tu ni več "splošna". Je samo približek med volumni in pritiski.

Jaz vem, da imate v Krautu napisano "m", pa ni prav. Prav je "n", torej molska masa.

[Demz]

Saj že ko pogledaš splošno plinsko konstanto, vidiš da enote ne bi šle skupaj. Gram ali grammol sta različni zadevi.

[vili]

demz:

po krautu: m - masa je masa v kg, plinska konstanta - R pa v J/kgK, tako da gre lepo skupaj , ja vi kemiki ste bolj na molih (kaj je to mol, pojma nimam , kje je že to... ohohoooo... ), ja tista molska konstanta Rm je pa cca 8k J/kmolK

uf, smo zajadrali z enega klinčevega brenerja nevem kam , ampak mislim, da nič hudega ali pač , pa lep deževen dan...

ja demz ona enačba p1*V1... je pa izoterma, temperatura je konstantna, če se ne motim..., sta pa to ugotovila bojl in mariot, sta pa to zakonitost zapisala nekje okoli leta 1600+, uau..., pa še kar velja..., kot izgleda, ni teorija zarote..., to tako radi uporabljamo, ta res reši vse..., teorija, povdarek pa je na zaroti...

[Demz]

Dobro, naj ti bo,toda čudi me, ker je strojništvo brezkompromisno natančna zadeva, tule pa takole posplošujete.

Ne, ne grem na dile brskat po spominih, naj imajo pajki tam svoj mir ... toda po spominu (kar ga je še nekje ostalo) se računa z molskimi masami, ker je tako zadeva bolj natančna.

En mol snovi vsebuje točno avogadrovo število atomov, to je pa konstanta 6,023 x 10 [*]23 delcev. Razlika v gramih je ogromna, npr. vodik tehta 1 g, npr. kisik pa 16.

Vodik oz. njegov osnovni izotop je sestavljen iz enega protona v jedru, kar ima maso 1 g, ter enega elektrona, ki ima pa zelo majhno maso, zato ga pri računanju na splošno ne upoštevamo. Kisik ima npr v jedru 8 protonov in 8 nevtronov (nevtron je pozitivni proton + negativni elektron, zato je električno nevtralen), okoli jedra pa kroži 8 elektronov. Zato ima kisik maso 16 g.

Pri nižjih atomih je število protonov in nevtronov izenačeno - razen pri izotopih, bolj ko se vrstno število dviguje, bolj raste število nevtronov in tako postajajo elementi nestabilni, pojavi se radioaktivnost in radioaktivni razpad z njo. Npr. pri uranu je ta razkorak 92 protonov in 146 nevtronov (za izotop U 238).
Količinsko je pa v enem gramu vedno avogadrovo število atomov, tako se najlažje določijo količine snovi, ki sodelujejo v reakcijah. Zato govorimo v molih.

Za vodno molekulo npr. rabiš eno avogadrovo število kisika ter dve avogadrovi števili vodika. Če bi šel tehtat, bi težko trofil ravnotežje. Tako je pa lažje.

Eh, kemija ... , sto let je že od tistih časov. Greš raje za ponk in vzameš kladivo ali brener, pa je zadeva tik - tak rešena. Tu pa ...