Dobro, naj ti bo,toda čudi me, ker je strojništvo brezkompromisno natančna zadeva, tule pa takole posplošujete.
Ne, ne grem na dile brskat po spominih, naj imajo pajki tam svoj mir ... toda po spominu (kar ga je še nekje ostalo) se računa z molskimi masami, ker je tako zadeva bolj natančna.
En mol snovi vsebuje točno avogadrovo število atomov, to je pa konstanta 6,023 x 10 [*]23 delcev. Razlika v gramih je ogromna, npr. vodik tehta 1 g, npr. kisik pa 16.
Vodik oz. njegov osnovni izotop je sestavljen iz enega protona v jedru, kar ima maso 1 g, ter enega elektrona, ki ima pa zelo majhno maso, zato ga pri računanju na splošno ne upoštevamo. Kisik ima npr v jedru 8 protonov in 8 nevtronov (nevtron je pozitivni proton + negativni elektron, zato je električno nevtralen), okoli jedra pa kroži 8 elektronov. Zato ima kisik maso 16 g.
Pri nižjih atomih je število protonov in nevtronov izenačeno - razen pri izotopih, bolj ko se vrstno število dviguje, bolj raste število nevtronov in tako postajajo elementi nestabilni, pojavi se radioaktivnost in radioaktivni razpad z njo. Npr. pri uranu je ta razkorak 92 protonov in 146 nevtronov (za izotop U 238).
Količinsko je pa v enem gramu vedno avogadrovo število atomov, tako se najlažje določijo količine snovi, ki sodelujejo v reakcijah. Zato govorimo v molih.
Za vodno molekulo npr. rabiš eno avogadrovo število kisika ter dve avogadrovi števili vodika. Če bi šel tehtat, bi težko trofil ravnotežje. Tako je pa lažje.
Eh, kemija ...

, sto let je že od tistih časov. Greš raje za ponk in vzameš kladivo ali brener, pa je zadeva tik - tak rešena. Tu pa ...

Delo krepeli človeka.