Samogradnja centralne kurjave

[palma]

odločil sem se za smogradnjo centralne v manjšem objektu.
Kotel bo na trdo gorivo - drva
Trenutno se bo ogrevala smo spodnja etaža, kasneje pa se bo še zgornja. Zaradi tega bo kotel prevelik za ogrevanje spodnje etaže, zato bi rad vgradil še zalogovnik, ki bi shranjeval odvečno energijo in bi jo kasneje, ko bo kotel ugasnjen oddajal v ogrevanje. Za zalogovnik bi uporabil kar 300l bojler.
pomagalo bi mi, če ima kdo shemo vezave kotla, zalogovnika in radiatorjev ter spisek potrebnega materiala (ventili, črpalke, termostati,...)da si zadevo lahko ogledam in na tej podlagi tudi izdelam

LP

[Zaspanc]

300 litrski zalogovnik?
A to boš delal centralno v miniaturnem vikendu, peč pa bo ranga kiperbuša?
Ehja.... Če ti ne uspe na netu v nekaj minutah izbrskat kupa hidravličnih shem (recimo seltron jih ima kar nekaj, pa mnogi proizvajalci peči, ...) potem bo izdelava tega dobra tema za nov celovečerc kakega Hitchcockovega naslednika....
Pa ne obupaj. Saj se da, četudi si v to trdo japko zagriznil brez zob

[Žerjavar]

Za uspešno ogrevanje iz zalogovnika moraš imeti radiatorje nekaj večje. S tem bo potrebna nekaj nižja temperatura dvižnega voda - večja razlika v zalogovnoiku med max in min temperaturo.

Priporočam začetek s teoretičnim pristopom:
- Izračun potrebne moči gretja posameznih prostorov in celote, glede na lokacijo - max mraz.
- Izbira peči
- Kompromis med velikostjo radiatorjev in zalogovnika. Določitev radiatorjev s predpostavljeno temperaturo dvižnega voda. Določitev zalogovnika glede na možno razliko temperature in predvidenega časa ogrevanja brez kurjenja.
- Določitev raztezne posode glede na max temperaturo in višino sistema.
- Izbira stopnje avtomatike delovanja naprave.

[palma]

Kot sem napisal, se bodo ogrevali dve etaži, skupne povrine cca 100m2.
V spodnji etaži so kopalnica, kuhinja z jedilnim kotom, stopnišče, dnevna soba, veranda in odložni prostor, zgoraj pa bodo trije prostori in stopnišče.
Hiška je slabo izolirana. Radiatorje imam (aklimat), peč dobim, prav tako bojler. Gre se tudi zato, da zadevo naredim z čim manjšim denarjem - recesija - ker če denar nebi bil problem, bi dal vse skupaj delat mojstru, tako pa ...

Kraj je kar hladen do -18 kar nekaj dni.
Čas avtonomije zalogovnika - čim daljši koliko pač je 300 l zmožen.
Vem, grem iz druge strani, češ tu je material, sedaj pa delaj in ne tu so izračuni, sedaj pa nabavi material.

[reber]

Če le imaš možnost, manj od 1000 litrov ne delaj zalogovnika, še to je bolj malo in ko že imaš to, potem obvezno ogrevaj še sanitarno vodo iin računaj na bojler z izmenjevalnikom, naj ima svojo črpalko za povezavo s kotlom.

[hscnc]

Če boš delal na tak način kot si si zastavil je bolje da ne delaš nič. Potrpi eno zimo ob špargertu na drva in privarčuj denarce tako da boš lahko zadevo naredil po izračunih ali pa še malo nad. Kaj ti bo 300 litrski "zalogovnik"? To je ravno za vodo pr kokoših. Zalogovniki toplote se merijo v tisočih litrih če hočeš imeti kaj od njih. Praviš da je hiša slabo izolirana? Potemtakem ne boš rabil nikakršnega zalogovnika. Svetujem ti da raje prej hišo izoliraš ker boš od tega imel veliko več kot od neke low cost iz vseh vetrov zložene variante centralnega ogrevanja. Če nameravaš zaenkrat ogrevat le spodnjo etažo pač manj kuriš in je zadeva rešena, denar od "zalogovnika" pa nameniš za en radiator v drugem nadstropju...

[hook]

Kakšno peč boš montiral ?

[koruza]

Mislim, da boš v težavah s tem načinom. Moraš se odločiti za sistem. Če hočeš po vseh pravilih trenutnega trenda ne bo v redu. Če hočeš poceni tudi nisi prav zastavil. Potreboval sem leta, da sem poenostavil centralno. Pa v začetku ni šlo, da naredim poceni varianto ampak enostavno stanujem na taki lokaciji, da velikokrat zmanjka elektrike in to takrat, ko so razmere najslabše. Imam centralno samo z varnostnim ventilom in navadnimi ventili za radiatorje, ki so stalno odprti.
Kolikor si povedal potrebuješ za podoben sistem okrog 25kW peč, dve veji za radiatorje in posebno vejo za bojler, ki ga obravnavaš kot radiator in ki ima navaden ventil za radiatorje s katerim po potrebi zadušiš pretok. Paziti moraš da so ves čas vsponi 1cm/m, najodaljenejši radiator začneš z 3/8 in pri vsakem radiatorju proti peči povečaš colski presek. Vse kar je več je nepotrebno razmetavanje če hočeš šparat. Denar za regulacijo rajši porabi za izolacijo, ki edino pripomore k varčevnju. Zalogovnikov ne delaj pač naj peče stalno gori. Z 25kW pečjo se to da ne da bi preveč gorela.

Lep pozdrav.

[palma]

Hvala za podatke.
Z opisanim si mi zelo pomagal.

[koruza]

Če te ta sistem zanima ti moram malo več povedati. Ne pretiravaj z velikostjo peči. Če bo stalno gorela mora delati v območju srednje do največje moči. Skoraj vse peči imajo prevelike rešetke in zaradi tega prepuščajo preveč zraka in je težko vzdrževati mali ogenj. Pomaga kakšna železna plošča na rešetki. Ugotoviš v praksi. Sicer bo izkoristek kuriva slab. Imeti mora zanesljivo regulacijo lopute za zrak. Če sumiš, da ni najboljša napravi dodatno loputo v dimniški cevi, ki je med pečjo in dimnikom. Položaj lopute mora biti fiksen in se ne sme sam premikati. V vsakem položaju mora biti fiksirana. 25kW je velika moč in ni mačji kašelj.
Ko boš imel cevi razporejene in in radiatorje priključene ugotoviš temperaturo kjer peč še v redu dela tako, da nimaš kondenza v peči. Pri meni je bilo to okrog 50stC. Če boš grel še sanitarno vodo boš tako moral povečati na 60stC. S to minimalno temperaturo v peči in polno odprtimi radiatorji boš potem uravnovešal ogrevanje v prostorih ko je temperatura zunaj nekje med 0 in 10stC. Pri teh pogojih moraš imeti v prostorih dnevno povprečno 20stC. Večkrat na dan meriš. Tam kjer je premalo boš moral dati večji radiator ali dodatne člene, kjer je preveč delno zakrivaj radiator recimo z alu folijo, da ugotoviš pravo velikost. Ker boš kasneje dodal še eno etažo ti priporočam, da uravnoteženje sistema narediš takrat, ker se bodo pogoji spremenili. V spodnji etaži boš potreboval večje radiatorje kot zgoraj. Vedno je v ceveh zgoraj malo večja temperatura, zato lahko zgoraj uporabiš manjše preseke. Kakšen okvirni preračun velikosti radiatorjev je dobrodoše za osnovo. V praksi se to potem lahko dramatično spremeni. Meni je prišlo v kuhinji cca 12m2 samo za en člen alu radiatorja. Mislim, da so nekje na netu zastojnski programi za preračun. Trenutno se ne spomnim kje.
To ti bo vzelo nekaj časa, ampak ko boš gotov, lahko na vse pozabiš. Nobenega vzdrževanja paziš samo, da je voda v sistemu. Ko je hladneje povečaš z bolj odprto loputo temperaturo v peči. To je vse. Nobenega strahu kdaj bo zmanjkalo elektrike ali bo odpovedala elektronika. Nič serviserjev, ki včasih nimajo več niti delov za popravila.
Lep pozdrav.