STROJNISTVO.com • Poglej temo - Preračun - orodje za plastiko

Preračun - orodje za plastiko

Vprašanja, predlogi in mnenja s področja orodjarstva...

Moderator: -M-

Preračun - orodje za plastiko

OdgovorNapisal/-a denis130 » 7.10.2004 8:39

Zanima me kaj vse je potrebno preracunati, preden zacnemo konstruirati orodje za plastiko in kako to izracunate oz. s katerim programom si pomagate?

lp
denis
denis130
 

Elementi preracuna orodja za brizganje plastike

OdgovorNapisal/-a Milos Beltram » 10.10.2004 15:40

Spostovani Denis.

Elementi preracuna orodja so:

Staticna trdnost orodja,
Toplotna bilanca orodja,
Kinematična popolnost orodja.

Staticna trdnost orodja zajema preracun plosc, matric, naslonov in vseh elementov, ki so obremenjeni na upogib, strig, vzvoj, uklon… V formule vnesemo zeljeni maksimalni upogib, (naprimer 0,05 mm) in izracunamo debelino kriticnega preseka. Nekateri avtorji ponujajo formule za izracun debeline plosc, kamor lahko ob znani trdoti materiala vstavite tudi dimenzije korita.

Toplotna bilanca orodja zajema preracun termicnih tokov v gnezdu orodja. Dr. Igor Catic v svoji knjigi predstavi formulo za izracun casa hlajenja. Po diskusiji z njim pa sledi, da formula uposteva le toplotni tok znotraj debeline stene plastike. Plastika je v glavnem izolator in vsaka ima svoj koeficient toplotne prevodnosti in druge masno-termicne konstante. Rezultat Vam bo povedal v kolikem casu se bo stena te plastke optimalno ohladila od njenega jedra pa do zunanje povrsine, da boste lahko odprli orodje in izmetavali izdelek. To je teoreticno in prakticno najkrajsi cas hlajenja ob katerem brizganec optimalno obstane v svoji obliki in izmerah, v notranjih napetostih in v estetskem izgledu povrsin. Izpod tega casa ne smete hladiti, saj se stena brizganca ne bo dovolj ohladila, da ne bi prislo do kasnejsih deformacij. Avtor v tej formuli predpostavlja, da je gnezdo optimalno oz. idealno hlajeno, to pomeni da so hladilne izvrtine pravilnih velikosti in na pravilnih razdaljah.
Dalje: stena gnezda, ki je v stiku s plastiko mora imeti ob polnjenju doloceno delovno temperaturo, v odvisnosti od plastike, da ne pride pri hlajenju do prehitrega prestopa toplote iz plastike na stene gravure in s tem do lokalne podhladitve in s tem do trdnostnih in estetskih negativnih posledic. Ko se na povrsini brizganca pojavijo lise, recejo nekateri, ah granulat ni bil dovolj posusen, pa ni vedo tako. Torej z optimalnimi hladilnimi kanali, s primernimi materiali (Ampcoloy) in s tapravim temperiranjem gravure na delovno temperaturo se po tej formuli priblizujemo teoreticnemu najkrajsemu casu hlajenja.

Kinematicna popolnost orodja zajema oboje: trdnostne in toplotne preracune elementov mehanizmov orodja, ki se gibljejo, odmikajo, vrtijo, itd. Tu locimo dve skupini interakcij: mehanizmi in staticni deli orodja, ter mehanizmi in brizganec. Ti deli mehanizmov se lahko zlomijo zaradi velikih sil. Ti deli se zaradi toplote dimenzijsko povecajo in zaribajo ter zlomijo. Uporabite formule iz trdnosti in toplotne dilatacije. Plasticni izdelki so vedno bolj kompleksne 3D oblike z ogromno notranjimi rebri, previsi, tackami, zaskockami,… kar zahteva veliko drsnih, gibajocih, odmicnih, vrtljivih elementov. Orodje mora biti trdnostno in termicno zasnovano kot popolni kinematicni sistem nepremicnih in premicnih delov.

Znanje pridobimo v solah od profesorjev in iz knjig ter z ucenjem.
Nadgradimo ga z znanjem starejsih sodelavcev in strokovnjakov z izkusnjami.
Izkusnje pridobimo z delom in z delom, z uspehi in neuspehi.
Korajzni in drzni pa dalje naprej izzivajo usodo in razvijajo nove in nore resitve.

Milos Beltram
Milos Beltram
 

OdgovorNapisal/-a denis130 » 27.10.2004 8:36

Ali mi lahko posredujete kaksne primere za izracun toplotne bilance... Ostalo bi nekako znal, tukaj sem pa povsem v temi..


lp
denis
denis130
 

OdgovorNapisal/-a Lukec » 27.10.2004 9:25

Isto bi zanimalo tudi mene.
Lukec
Strokovnjak
Strokovnjak
 
Prispevkov: 339
Pridružen: 6.1.2003 16:42

OdgovorNapisal/-a Gost » 28.10.2004 9:14

zgornje razglabljanje je bolj teorija kot praksa. praktično je zelo teđko izračunati čas hlajenja, toplotna prevodnost material ne pomaga dosti, tu je še prestop iz gravurne votline na material orodja (ki je zelo odvisen od izbire materiala gravurnih plošč in kvalitete paovršine gravure) in zopet prestop v hladilnih kanalih...

Praktična rešitev je uporaba enega od simulatorjev (Moldflow, c-mold...), pa še tu velja znani izrek: "smeti not smeti ven", zato so rezultati bolj ali manj približni.

Je pa res da je potrebno vsaj oceniti pričakovani ciklus orodja (ki je mimogrede sestavljen poleg časa potrebnega za hlajenje, tudi iz časa zapiranja in odpiranja orodja, izmetavanja, in brizganja), ker je to osnovni podatke za določitev števila gravur v orodju. Pa tudi tu veljajo več izkušnje. kot pa čista teorija. Da me ne bo kdo razumel napačno, teorija že drži, običajno so problem začetni podatki, ki privedejo do neuporabnih rezultatov. Če ste začetnik, predlagam, da za nasvet povprašate izkušenega plastičarja, ta vam bo še najmanj solil pamet.

Prepričan sem tudi da nihče v praksi ne računa povesov oz uklonov gravurnih sten. To pride v poštev le v izjemnih primerih.


lp konstrukter
Gost
 

OdgovorNapisal/-a dejan130 » 30.10.2004 6:59

Mene pa zanima na kaksen nacin dimenzionirate dolivne poti... Od toplih šob do samega dolivka (kako veš kakšnega skonstruirati-tunel,...) in kako predvidevate pozicijo samega dolivka, predvsem v primerih kjer se mora masa prebijati skozi tanke stene (in kaksno debelino stene lahko štejemo kot tanko)...


lp
dejan
dejan130
 

Dolivanje

OdgovorNapisal/-a Milos Beltram » 31.10.2004 17:10

Spostovani Dejan. Dolivanje

V fazi polnjenja dolivni razvodni kanal omogoci dovod plastike do gravure. Na vsej tej poti mora cimbolj ohranjati njeno temperaturo, tlak in hitrost pretoka
V fazi naknadnega tlaka mora zagotavljati vse prejsnje zahteve, le pretok skoraj izgine.
V fazi hlajenja naj bi se razvod ohladil enako hitro kakor brizganec.
V fazi izmetavanja mora razvod biti dovolj tog, da se ne lomi ali zvija.

Ko brizagate plastiko, ki ima velik koeficient krcenja, naj bo presek kanala vecji, ker je potrebno dlje casa popolnjevati gravuro.
Ko brizgate plastiko, ki ima manjsi faktor tecenja, naj bo presek kanala vecji.
Ko brizagate plastiko, ki zahteva nizko delovno temperaturo gravurne votline (temperiranje na napr. 20 st.C), naj bo presek kanala vecji.
Ko brizgate v oddaljeno gravuro, naj bo presek kanala vecji.
Razvodne kanale ne polirati. Boljsa je groba povrsina, kjer se lupina plastike v kanalu hitreje strdi in deluje kot izolator. S tem ostane sredina topla in sredinski tok lazje potuje naprej proti gnezdu.

Glede konstrukcije tunel dolivka. Na grobo povedano, plastike ojacane s steklenimi vlakni zahtevajo direktni prehod v gravuro, naprimer celotni fi 1,5 mm oz. je premer enak 0,7 debeline stene izdelka. Za neojacane polimere pa so na mestu pripetja primerni prisekani tunelki, v preseku je to misljeno kot polovica kroga.

Glede mesta dolivanja, na grobo povedano, dolivajte v najdebelejso steno.

Tanke stene so od 0,2 do 0,8 mm.

Milos Beltram
Milos Beltram
 

Hlajenje

OdgovorNapisal/-a Milos Beltram » 12.11.2004 21:55

Glede hlajenja, razmisljanje in primer:

Gravurno votlino temperiramo na 50 stopinj C.
V njo zabrizgamo plastiko z 220 stopinjami C.
Gravura se skoraj v trenutku segreje na 100 stopinj C.
Plastika nam toploto v gravuro dovede, mi jo moramo pa odvesti.
V bistvu mi hladimo gravuro in posredno hladimo plastiko.
Zdaj pa: na hitrost ohlajanja plastike nimamo skoraj nobenega vpliva, neglede kako mrzla je gravurna votlina. Plastika se ohlaja po svojih fizikalnih zakonitostih, najvecji problem je njena majhna toplotna prevodnost. Dejansko je plastika izolator in najvec casa je potrebno, da toplota iz sredine stene plastike pride do stene gravure orodja.
Nasa dolznost je, da gnezdo intenzivno hladimo in ohranjamo na temperaturi 50 stopinj C. To je teoreticno in prakticno dokazano optimalna delovna temperatura gravure orodja v nasem primeru. Torej bistvo hlajenja je, da cimhitreje znizamo temperaturo gnezda iz 100 stopinj C na 50 stopinj C in da ohranjamo to temperaturo ves cas hlajenja. Tukaj je pomembna pravilna postavitev hladilnih izvrtin in izbira materialov s primerno toplotno prevodnostjo. Nekaj primerov toplotne prevodnosti (W/mK) :
Ampcoloy zlitine od 110 do 343
razne Al zlitine od 140 do 160
razne Cu zlitine od 90 do 110
razne Zn zlitine od 80 do 95
razne Ampco zlitine od 40 do 60
orodna jekla od 20 do 35
razne plastike od 0,15 do 0,45
Ampcoloy zlitina ima kar 10 krat vecjo toplotno prevodnost od orodnih jekel in kar 1000 krat vecjo od raznih plastik, ki jih brizgamo. Z uporabo takih materialov bomo hitreje odvajali toploto iz gnezda in ga ohranjali na delovni temperaturi 50 stopinj C. Ne smemo dopustiti, da nam plastika v casu ohlajanja, greje gravuro na 80 stopinj C. To je bistvo vseh nasih naporov intenzivnega hlajenja, v hitrem znizevanju temperature gnezda iz 100 stopinj C na 50 stopinj C, da se tako vsaj priblizamo teoreticnemu izracunu casa hlajenja, ki nam ga diktira samo plastika s svojo majhno toplotno prevodnostjo.
In nikakor ne smemo podhladiti gravure, da bi skrajsali cas hlajenja. Plastika se mora ohlajati s pravilno hitrostijo, da preide iz tekocega stanja v mehko stanje in nato v trdo stanje, ker gre skozi razne faze omrezenja, kristalizacije, homogenizacije itd.

Milos Beltram
Milos Beltram
 

OdgovorNapisal/-a denis 55 » 16.11.2004 8:25

Zanima me kje se dobi ta Ampcoloy, kaksna je cena glede na utop in kaksne so rezultati v praksi (krajsi ciklus, manj zazgani komadi morda...)


lp
denis
denis 55
 

Ampcoloy

OdgovorNapisal/-a Milos Beltram » 17.11.2004 20:38

Ampcoloy zlitine lahko dobite pri:
1- Barmetal Koper, Industrijska Cona Salara, (iz Italije),
2- Friul-Centrifuga, Udine, Italija, ulijejo po Vasih dimenzijah,
3- Encom Avstrija, Leibnitz, Hilda Kocijan (Slovenka), tel. 0043-3452- 729290, naj Vam posljejo katalog za vse zlitine Ampcoloy 83, 95, 91, 940, 97, 972, 98, 99, itd.
4- Ing.F.Kollmann, Ne-Metalle, Spengergasse 8, Wien, Austrija,
5- Firma Thyssen proizvaja enake legure pod svojimi imeni: Elmedur B2, Elmedur X, Elmedur HA, itd. Vprasajte za katalog z vsemi tehnoloskimi podatki: kemicna sestava, trdota, toplotna prevodnost, specificni nameni uporabe, itd.
Cena je okrog 25 Euro/kg, torej 5 krat vec od utopa za kaljenje.
Uporaba v praksi: pri majhnih orodjih se uporablja redko. Pri srednje velikih orodjih izdelamo iz Ampcoloya dolocene termicno obremenjene in toplotno izpostavljene dele, kjer je velika koncentracija plastike. Najvec Ampcoloya pa se uporablja pri velikih orodjih, ko je potrebno cimprej ohladiti naprimer 1 kg plastike: razna vedra, velike posode, navadni zaboji, zaboji za steklenice, kjer so vse povrsine gravure, ki so v stiku s plastiko izdelane iz Ampcoloya, itd.
Skrajsanje casa hlajenja je odvisno od kolicine Ampcoloya, ki ste ga vgradili v gnezdo orodja. V trgovinah ponujajo sveznje po 10 plasticnih obesalnikov, v obliki trikotnika, iz okroglega profila premera 8,5 mm, za 390,- SIT. V orodju so 4 gnezdna, v celoti iz Ampcoloya, ciklus je 18 sekund. Stroj dela noc in dan, v temi, nikogar ni zraven. Z jeklenimi matricami so imeli ciklus 40 sekund.
Glede zaziganja pa morate pocasneje polniti gravuro ozirma izdelati odzrcevalne kanale. Doloceni zaprti izdelki (vedra, zaboji) potrebujejo odzracevanje v treh fazah: pri polnjenju gravure, pri odpiranju orodja in pri izmetavanju. Locimo veliko vrst odzracevalnih kanalov, navadnih ventilov, potopnih ventilov, mrez, poroznih vlozkov, lamelnih izvedb, itd. Pa tudi velikost je pomembna in na pravilna mesta jih je potrebno postaviti.

Milos Beltram
Milos Beltram
 

Še malo o hlajenju

OdgovorNapisal/-a Milos Beltram » 19.12.2004 22:56

Še malo o hlajenju:

1 - V enem od prejšnjih sestavkov sem napisal, da je toplotna prevodnost raznih plastik (polimerov - termoplastov) od 0,15 do 0,45 W/mK. S tem ugotovimo, da so med različnimi plastikami tudi 3 kratne razlike v toplotni prevodnosti. To potrjuje, da je čas hlajenja zelo različen in zelo vezan na vrsto plastike, ki jo predelujemo. Izračun časa hlajenja ni tako zapletena stvar, saj je v glavnem odvisen od tipa plastike. Seveda vplivajo še drugi dejavniki: debelina stene plastike, oblika plastičnega izdelka in tlak brizganja s katerim je plastika stiskana v gnezdu. Z višjim tlakom dosežemo večjo gostoto plastike in večjo toplotno prevodnost med molekulami tekoče, mehke in strjene plastike. Če pa brizganec ni dovolj nabit, nastanejo med molekulami praznine, ki zmanjšajo toplotno prevodnost. Poveča se tudi krčenje in izdelek se oprime jedra in odstopi od zunanje stene gravure, kar prekine prestop toplote na zunanjo steno gravure. Notranje jedro, ki je že itak toplotno bolj obremenjeno, prevzame zdaj še dodatno toploto. In čas hlajenja se lahko podaljša za kar nekaj sekund. Pa žal veliko brizgalcev dela prav na tak način in s tem privarčujejo na količini porabljene plastike. Vendar so nevede primorani podaljšati čas hlajenja, da izmečejo čimbolj hladne brizgance, ki se ne bodo naknadno krčili in zvijali. In še trdijo, da je orodje slabo izvedeno. Smiselno je narediti različne preizkuse, primerjati, ugotoviti in vedeti.

2 - Čas hlajenja plastike se lahko skrajša s tem, da vplivamo na njeno toplotno prevodnost. Plastki dodamo razne dodatke, polnila, ki imajo večjo toplotno prevodnost (kovinski prah).

3 - Plastike se med seboj razlikujejo tudi po toplotni prodornosti. To je hitrost prodiranja toplote v telo in sposobnost akumuliranja ter zadržanja količine toplotne energije. In to prav tako prinaša razlike pri času ohlajevanja različnih plastik. Amorfne plastike (HDPE, LDPE, POM, PP) imajo povprečno dvakrat večjo toplotno prodornost napram kristaliničnim plastikam (PMMA, PVC, PS).

4 - Tudi voda, s katero hladimo oz. temperiramo gnezdo, je skoraj izolator kot plastika, saj ima približno enako nizko toplotno prevodnost, le 0,65 W/mK. To pomanjkljivost vode pa odpravimo z gostimi hladilnimi kanali, z večjimi preseki kanalov, s tlakom !!!, s hitrostijo pretoka in s turboliranjem vode v hladilnih kanalih. Razlika temperature vode, ki vstopa v orodje in temperature vode, ki izstopa, ne sme biti večja od 5 stopinj C. V nekaterih primerih se zahteva celo razlika samo 1 stopinja C. Če je temperaturna razlika večja od 5 stopinj C, je to takojšen znak, da je v gnezdu povišana temperatura napram naši željeni delovni temperaturi na katero temperiramo gravuro. Nekaj z izvedbo hlajenja v gnezdu ni v redu, ali pa hladimo gnezdo s premajhnim pretokom, oz. s premajhno količino vode v neki časovni enoti. In s tem izgubljamo na produktivnosti. Pomanjkljivost vode pa je še, da povzroča korozijo in nastanek kamna, kar zelo upočasni prestop toplote iz gnezda na vodo. To dvoje ni za pozabit. Skrbni brizgalci redno na 50.000 brizgov, razstavijo orodje, podmažejo gibajoče elemente in očistijo tudi hladilne kanale. Če pridobimo le eno sekundo, gre to lahko v milijone sekund.

5 - Določene plastike zahtevajo višjo delovno temperaturo gnezda, preko 100 stopinj C. (naprimer: PPO do 110 st. C in PC do 120 st. C). V takih primerih temperiramo gravuro s hidravličnim oljem, ki pa ima žal še nižjo toplotno prevodnost, le 0,20 W/mK in to zopet podaljšuje čas hlajenja. V takih primerih izvedemo še gostejšo razmestitev hladilnih izvrtin. (je pa zato, kot vemo, po drugi strani, olje dobro za kaljenje določenih jekel).

6 - Pa še: zelo ugodno nizko toplotno prevodnost med kovinami ima titan, le 16 W/mK. In se ga uporablja za podložke toplega bloka pri toplokanalnem dolivnem sistemu. Prihranek električne energije pri velikih serijah je lahko zelo dobrodošel.

7 - Nekaj primerov toplotne prevodnosti raznih plastik (W/mK): HDPE 0,35 do 0,48 - LDPE 0,30 do 0,40 - POM 0,40 do 0,45 - PA6.6 0,32 do 0,34 - PP 0,23 do 0,25 - PC 0,20 do 0,22 - PMMA 0,19 do 0,21 - ABS 0,17 do 0,19 - SAN 0,17 do 0,18 - PS 0,15 do 0,17 - PVC 0,15 do 0,16.

8 - Čas hlajenja se včasih izplača izračunat.

Miloš Beltram
Milos Beltram
 

OdgovorNapisal/-a Milos Beltram » 25.1.2005 20:24

Hlajenje je bistvo orodja.

Upam, da mi ne boste zamerili, pred 10 leti sem imel srečo, da sem bil en teden na obisku v orodjarni Top Grade Molds v Torontu pri gospodu Joe Slobodniku, ki ima 160 zaposlenih.
Na kratko: konstrukcija, programiranje, 25 oseb, vsi programski paketi, v smehu je dejal, stalno še nekaj rabijo in kar naprej jim moram kupvat programe… V eni hali so strojne operacije, tri izmene, v drugi hali so ročna dela, ena izmena. Nad prostorom za sestavljanje orodij je 12 mostnih dvigal, v dveh nivojih, 6+6. Vsaki dan do večera sestavijo 4 orodja velikosti 1000x1200x1000.
Preizkusi se vršijo ponoči na dveh velikih brizg. strojih. Naslednji dan dopoldan je prevzemni preizkus za enega (ali dva) naročnika, vedno je zraven g. Slobodnik, sledi kosilo. Popoldan je prevzem za tretjega, (četrtega) naročnika, sledi večerja in tako vsaki dan.
Toplokanalne sisteme, tople šobe, tople bloke, izdelajo vse sami, da so bolj fleksibilni pri asistenci. Rezervne dele odpošljejo še isti dan.
Kamor je možno &zatlačijo& vložke iz ampcoloya. Če se pohecam, so orodja kot švicarski sir, več lukenj, kot železa.
Priključki za vodo so razreda dve cole, notranji premer 51 mm. Prijazno so rekli, nič več: rok, kakovost, cena, ampak le še speed, speed, speed.
Ko gre orodje na stroj, mora delat in od tu naprej je pomembna samo še njegova produktivnost, kjer se pokaže kakovostno načrtovano in učinkovito izvedeno hlajenje.
Tu se lahko največ časa izgubi ali pa pridobi. Milijone sekund.
Hlajenje je bistvo orodja. Miloš Beltram
Milos Beltram
 

OdgovorNapisal/-a MilosBeltram » 30.4.2005 12:24

Na Forma-Tool so me fajn fantje iz AUDAX d.o.o. nagovorili naj še kaj pripišem in ker pametujem o hlajenju, še nekaj kapljic:
Orodje temperiramo in izdelek hladimo. Pri procesu brizganja nam ta faza vzame 80% časa celotnega ciklusa, od 10 sekund pa tudi do 1 minute in še več. Ves ta čas je nekako izgubljen, stroj čaka, mi čakamo, produktivnost je nična.
1- Ena možnost za skrajšanje proizvodnega ciklusa je poznana iz PET preforms epruvet za naknadno pihanje plastenk. Orodje ima 16 gnezd in zunanjo premično ploščo, ki ob odpiranju vstopi v orodje in prevzame 16 toplih epruvet, da se v njej, zunaj stroja dokončno ohladijo. Ta dodatna hladilna plošča ima tri krat po 16 gnezd (48 gnezd) in omogoči v proizvodnem ciklusu trikratno skrajšanje časa hlajenja.
2- Druga možnost je, da ima naprimer enognezdno orodje na izmetalni strani dve gnezdi A in B, ki ju zavrtite za 180° kot pri dvobarvnem brizganju (recimo z zobato letvijo). Ko polnite gravuro A, se brizganec v gravuri B dokončno ohlaja in ga nato izmečete še preden se orodje odpre. Orodje odprete samo da zavrtite obe gnezdi. Čas hlajenja skrajšamo na polovico in odpade čas za izmetavanje izdelka.
3- Na Kitajskem skrajšajo ciklus, da izmečejo še vroče izdelke v vodne kanale pod stroji, kjer se dokončno temperirano ohladijo in tok jih prenese v drugo halo. Torej izmetavajo še pred temperaturo obstojnosti oblike, kjer manjša ukrivljenja in upadna mesta niso problem.
4- Preprosti izdelki in ceneni izdelki, pa enostavne igrače imajo ponavadi več izmetačev kot je potrebno, da se jih lahko tudi izmeče še neohlajene in se s tem skrajša čas hlajenja in proizvodni ciklus.
5- Tudi dodatki kot so steklena vlakna omogočijo skrajšanje časa hlajenja.
6- In tudi hrapave stene gravure lahko skrajšajo čas hlajenja saj imajo večjo prestopno površino. Grobo erodirane površine, fotojedkane površine in podobno.
7- Nerjaveče jeklo ima manjšo toplotno prevodnost kot ostala orodna jekla. V taki gravuri se bo toplota iz plastike počasneje odvajala in zato je lahko temperatura taline pri brizganju nekoliko nižja in privarčujemo pri el. energiji, pa tudi s popolnjevanjem gnezda z naknadnim tlakom zaradi tega ne bo težav.
8- Če je gravura izdelka v orodju iz ampcoloya, ki ima višjo toplotno prevodnost, se bo toplota brizganca hitreje odvajala in čas hlajenja bo v primerjavi z ostalimi orodnimi jekli tukaj najkraši. Moramo pa brizgati z nekoliko višjo temperaturo taline, da ostane ta v gnezdu še dovolj mehka za popolnjevanje z naknadnim tlakom.
9- Če brizgamo nezahtevne izdelke, lahko grejemo talino na nižjo temperaturo in privarčujemo pri el. energiji in še skrajšamo čas hlajenja.
10- Pri izdelkih, ki so prozorni ali pa je zahtevana gladka in sijajna površina, naj bo gnezdo temperirano na višjo temperaturo, da ne pride pri polnjenju do prehitrega odvoda toplote in se talina mehko in brez šoka ulije na stene gravure.
11- V takih primerih je stena gravure polirana na visoki sijaj in lastnost take površine je, da del toplote reflektira nazaj v plastiko. Torej lahko brizgamo z nekoliko nižjo temperaturo taline (10-15°C) in privarčujemo pri el. energiji. Miloš Beltram
MilosBeltram
Novinec
Novinec
 
Prispevkov: 9
Pridružen: 6.3.2005 16:33

OdgovorNapisal/-a deai » 4.5.2005 12:43

Verjemite da kljub temu da ni odgovorov na to temo, te vrstice bere ogromno ljudi... kar se vidi ze po stevilu ogledov... Kar tako naprej...

l
matej

ps:mene pa ni nihce nagovarjal na sejmu, pa ceprav sem odprl to temo

:lol:
deai
Sodelavec
Sodelavec
 
Prispevkov: 70
Pridružen: 21.2.2005 11:37

Z orodji je treba spoštljivo.

OdgovorNapisal/-a MilosBeltram » 9.10.2005 17:08

So mnenja, da Mercator z nizkimi cenami duši dobavitelje in proizvajalce prehrane, itd.
Enako je na področju orodjarstva. Naprimer v pogodbi podjetja Gorenje d.d. piše: garancija za orodje je 1.000.000 brizgov, oziroma 2 leti, ob normalnem delu in vzdrževanju.

Kaj pomeni ob normalnem delu ?
Kaj pomeni ob normalnem vzdrževanju ?
In podjetje lahko v dveh letih izdela tudi več kot 1.000.000 brizgov…

Kupec lahko uniči orodje že prvi dan. Stroj zapre s silo 500 ton. Le 5 procentov prevelika doza odpre orodje, plastika prelije in nastane film na delilni ravnini. Ko brizgalni in naknadni tlak popustita, spet prevlada sila stroja, ki s 500 tonami pritisne ravno na preliti film plastike. Ta pa se vtisne v delilno ravnino gravurnih vložkov in orodje ne bo tesnilo nikoli več. Gre lahko na popravilo.

Nekoč so v neki firmi v Makedoniji, ob velikem naročilu, kar zavarili orodje na brizgalni stroj. Da ga ne bi slučajno kdo snel ali pa ukradel.
Naročniki bi hoteli, za malo denarja, večna orodja.

Nasvet: Izdajte jim Servisno knjižico. Kot pri avtomobilih, navodila za uporabo in vzdrževanje ter redni servisni pregledi. Vsakih 50.000 brizgov se orodje pregleda, delno razstavi, očisti in podmaže. Lahko je to ob sobotah, nedeljah, pri brizgalcu ali pri orodjarju. Strošek plača brizgalec. Če je orodje drago, vstavite še števec ciklov in ga zapečatite. Po dveh letih si ga vzamete nazaj.
Miloš Beltram
MilosBeltram
Novinec
Novinec
 
Prispevkov: 9
Pridružen: 6.3.2005 16:33

Naslednja

Vrni se na Orodjarstvo

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 6 gostov

cron