PLC/PID control system

[Polimeris]

V ponudbi za stroj mi proizvajalec omenja, da ima stroj PID control system, kot opcijo pa lahko izberem PLC.
Ker se mi niti za standardnega PID ne sanja čemu služi mi je še manj jasno za PLC. Ali mi kdo lahko pojasni za kaj gre. Gugelj mi vrže ven neke elektronske kište, a glede na doplačilo 18 000$ za PLC mora biti to neka od hudiča elektronika. Gre pa za ekstrudor za vlečenje plastičnih cevi in profilov, če ta podatek kaj pripomore.

[ManiaC]

recimo PLC krmilje je lahko nekaj takega kar tukaj piše:
http://www.automation.siemens.com/mcms/ ... fault.aspx
http://en.wikipedia.org/wiki/Programmab ... controller

še za PID:
http://en.wikipedia.org/wiki/PID_controller


upam da ti kaj pomaga. Sigurno pa lahko s PLC-jem dosežeš bolšo regulacijo, predvidiš več faktorjev potrebnih za boljše vodenje stroja.

[KLAN]

PLC je logični krmilnik, katerega se da programirati. Preko njega krmiliš močnostni del električnih pogonov, servo pogonov, stikal raznoraznih.... SKratka škatlica, ki ima en kup žic in dovolj lastne pameti za delovanje stroja. Škatlica sama stane nekaj 100€, vendar je že pri enostavnejših strojih hitro resnično veliko programiranja.

PID je način krmiljenja sistemov. Proporcionalno Integralno Diferencialno= PID. Z nastavljanjem parametrov lahko nastavimo , KAKO se bo stroj gibal v željeno pozicijo. Predvsem nas zanimajo dogajanja okoli željene končne pozicije in hitrosti pomikov. Naprimer: NAstavimo željen pomik , pospeške in hitrosti premikanja obdelovanca. PID regulacija pa poskrbi, da se dejansko to izvede nadzorovano, četudi bi se med premikanjem pojavile neke dodatne obremenitve- regulacija samostojno doda več moči pogonu. Vsak resen PLC omogoča PID regulacijo, vendar ob pogoju,da konstantno meri krmiljeno količino.

[Polimeris]

Hvala za odgovora, ampak naj se še tako delam, nimam pojma zakaj se gre.

Ekstrudor je v osnovi zelo enostavna zadeva, če si lahko predstavljate. Plastični granulat spiralni polž porine skozi cilinder obdan z grelci in na koncu se ven potegne cev/profil. Vse se uravnava s hitrostjo polža, temperaturami grelcev ter hitrostjo končnega vleka. Kaj lahko tu napravi neko elektronsko krmiljenje mi že ni čisto jasno, da pa je drugo toliko boljše me pa prav zanima kaj lahko za svoj denar naredi tako bolje.

O elektroniki mislim da je že iz posta jasno, da nimam pojma. Zato bi prosil, če mi lahko kdo po domače ali pa na bolj kmečkem primeru pojasni razliko.

[gruntas44]

No, kot vidiš zgoraj sem ti zrisal eno precej "kmečko" razlago uvajanja PLC krmilnika v nek avtomatski sistem, v tvojem primeru izstiskovanje.
Kot piše na sliki, stroj najprej izstiska kos in ko pride do senzorja s4 se ustavi izstiskovanje(npr: cilinder neha delat), žaga se vklopi in ko pride do s1 senzorja se žaga izklopi in gre nazaj žačetno pozicijo, dokler senzor s2 ni potrjen. Kos potem odpade in s3 prišteje kos. No vse tole kar sem ti povedal v zgornjem delu, dela PLC krmilnik. To dela po programu ki je napisan(lako preko displejčka če je na njem ali nekem GUIju) ali pa tudi preko PCja, tam sem ti samo podal primer enega bloka v PLC programu, npr kateri pogoji so zato da se žaga lahko vklopi in ga odreže.

Glede PIDa ne uporabljam, podoben je pa servo sistemu kjer preverja določne vhode nekega sistema in potem to lahko ojača/tjuna etc..

LP

[Marko73]

Vsak stoj rabi neko krmilno logiko in kup kontaktorjev, senzorjev,...pamet te logike je PLC. Cena te škatlice je od 200€ do par k€ , odvisno kaj mora delat. Zrved moraš dodat še vse senzorje, načrte, panel, kontaktorje, frekvenčne pretvornike, itd
PID je kratica za proporcionalno-integralni-derivativni tip regulatorja, to je splošna oznaka.

Vse to skupaj je splošno imenovano, kot če bi ti prodajali Fiat 500 ali Mercedes S in ti rekli zraven imamo opcijo motorno vozilo.

[k1t4jc]

Zdravo,

tako kot že opisano je razlika taka:

PLC (programmable logic controller - programirljivi logični krmilnik) je naprava, katero lahko uporabnik prosto programira. Krmilniki so sestavljeni iz: napajalnika, CPU- ja (central processing unit - centralna procesna enota), signalni in funkcijski moduli ter povezava z računalnikom. Za delovanje krmilnika se priključi vse vhodne enote - senzorje, stikala, tipke itd., ter izhodne enote - ventili, črpalke, grelci itd. Po tem ko je to vse povezano in konfigurirano se glede na vse te izhodno/ vhodne enote naredi program, ki ga lahko po želji spreminjamo/ modificiramo tudi pozneje. Med programiranjem se uporablja različne programske bloke, ki zelo olajšajo delo pri programiranju (npr. pri cikličnem izvajanju programov, se pravi da se konstantno izvajajo, vse do prekinitve, za katero pogoje tudi nastavimo). Ko programiramo, se v teh programskih blokih delajo logična vezja, so pa možni tudi bolj kompleksni bloki za programiranje, kot so razni števci, komparatorji, bloki za skaliranje itd.. To se potem naloži na krmilnik in se program izvede. Primer krmiljenja je npr. krmiljenje elektromagnetnih ventilov - odprt/ zaprt.

Taki zelo, lahko bi rekel, univerzalni in eni izmed najpogosteje uporabljenih krmilnikov so Siemens S7-300. Cena je pa mislim da okoli 1000€ (za napajalnik, CPU, povezavo z računalnikom ter en modul z vhodnimi in en z izhodnimi digitalnimi enotami), lahko se ga pa tudi poveže z drugimi krmilniki, in moduli, cena pa s tem seveda narašča.

Regulacije je pa postopek, s katerim neko napravo, npr. črpalko, konstantno reguliramo - število obratov. Poteka tako, da v regulator oz. bolj natančno v primerjalni člen regulacije, damo neko željeno vrednost - v našem primeru recimo da želimo, da se črpalka vrti z 1500 vrtljaji na minuto. Regulacija se izvaja tako, da proces oz. napravo, ki jo reguliramo, konstantno spremljamo - njeno trenutno stanje. To stanje se prenese na primerjalni člen, ki primerja ta merjen signal in našo željeno vrednost. Glede na to kakšna razlika je, se potem preko regulatorja poveča ali zmanjša število vrtljajev, in to potem počne nenehno.

To je samo teoretični del. Dejansko nastavljanje regulatorjev je pa malce bolj zapleteno, poleg tega pa obstaja kar nekaj vrst regulatorjev, vsak pa ni primeren za vse zahteve oz. načine regulacije.

Se pravi:

Citiram:

''Krmiljenje je po DIN 19266 postopek v sistemu, pri katerem ena ali več vhodnih veličin vpliva na izhodne v skladu s sistemskimi zakonitostmi.

Regulacija je po DIN 19266 postopek, pri katerem neki veličino (regulirano veličino) nenehno zajemamo, primerjamo z drugo veličino (referenčno veličino) in vplivamo nanjo z namenom, da se izenači z referenčno veličino.

Za regulacijo je značilna sklenjena povratna vezava, kjer regulirana veličina preko regulacijskega sistema nenehno vpliva sama nase'' Konec citata.

Citirano iz knjige MEHATRONIKA, založba Pasadena.

Če se ne motim, se da nastaviti regulacijo črpalke (in seveda tudi drugih naprav) tudi tudi preko krmilnika, ampak pri tem moramo upoštevati, da potrebujemo še neke dodatne senzorje in primerne vhodno/ izhodne module na krmilniku, ojačevalnike itn.

Če bi želel, lahko tudi dodam primer kako zgleda program na krmilniku in kako zgleda regulacija.

Upam, da je to kaj bolj pomagalo pri razumevanju.

Lep pozdrav