Odstranjevanje kondenza iz komp. zraka

[Slavc]

Hvala za vse nasvete. Naj še enkrat povem, da imam čisto običajno delavnico in nimam potrebe po zelo suhem zraku. Zrak rabim predvsem za izpihovanje struženih kosov in za pogon pnevmatskega biaksa.
Imam batni kompresor s 270 litrsko posodo, ki je stal cca 700 €. Tako, da nimam namena investirati v sušilnik za 1500 €, ki pa verjamem, da dobro posuši zrak.
Najbolj praktična se mi zdi rešitev, ki jo je predlagal KY s dodatno vstavljeno količino cevi, preko katere bi se zrak ohladil in nato separator kondenza. Ali bi bilo v redu, če vmes vstavim spiralno cev, ki zavzema relativno malo prostora ima pa velik volumen (npr. 1 m spiralne cevi, ki je dolga cca 10 m, ko jo raztegnem).

lp, prom

Prav nič ti ne bo pomagala dodatna cev. Cev bo imela temperaturo delavnice, zato kondenza ne bo nič več, pa tudi ne bi imel kam odteči.

[KY]

Zakaj je treba na vsakem enostavnem vprašanju doktorat delat ?
Slavc. Po tvoje torej ali aktivni sušilec zraka, ali pa delavnico zapreti. Vse ali nič .
Iz kompresorja pride zrak precej bolj topel, kot je temperatura prostora. Če daš 20m cevi ga že nekoliko ohladiš in separator že nekaj kondenza izloči. pripravna grupa pred odvzemom ga tudi nekaj izloči, nekaj vlage pa seveda ostane. vprašanje je samo, če nas ta preostanek tako zelo moti, ali ne. Dobro se še spomnim, kdaj so v uporabo prišli aktivni sušilci za široko porabo. Pred tem, so vsi delali brez. Zanimivo, da niso vsi propadli, ampak so industrijo le toliko porinili naprej, da smo prigurali do danes.

LP

p.s. Za biax si pa le omisli dodatno pripravno grupo, katera ima tudi naoljevalnik.

[promehanik]

To je res, da bo cev imela temp. delavnice, vendar ima stisnjen zrak višjo temp. kot je okolica. Ko pa bi šel skozi cev bi se malo ohladil (verjetno ne čisto na temp. okolice). Takoj za cevjo pa bi dal separator kondenza. V separator bi tako prišel zrak skoraj na temp. okolice, ne pa vroč, ki pride iz kompresorja.
Popravite me, če se motim.

lp, prom

[Slavc]

KY, napisal sem, da je težko pametno svetovati brez popolnih podatkov. Nikjer nisem trdil, da ni možna delna rešitev. Le nekateri nasveti so bolj za lase privlečeni.
Kompresor ima 250 L tlačno posodo in tudi deloval naj ne bi veliko. Torej se zrak že v sami posodi ohladi na temperaturo prostora. Poleg tega pa je tu še inštalacija. Pravim, da z nekim navitjem cevi ne boš rešil ničesar. Glede na presek uporabljene cevi lahko zmanjšaš le pretok.
Kaj pa je separator drugega kot pripravna grupa? Le to, da ima pripravna grupa še regulacijski ventil in naoljevalec.
Trdim, da z dosedaj povedanim ne boš rešil ničesar. Najuspešneje v tvojem primeru bi bilo narediti satovje. Več pokončnih sevi, skozi katere se pretaka zrak in na konceh izpusti za kondenz. Na izhodu pa vsekakor pripravna grupa in naoljevalec.

[zauran]

Vas zanima poceni varjanta filter iz kalcijevega osida ali domače rečeno negašenega apna maš 100% suhega

[KY]

Slavc. Po tvoji logiki je itak vseeno karkoli delati. Čisto dovolj je imeti izpustni ventilček na rezervoarju kompresorja. Zrak se kolikor se misli ohladi in kondenzira že tam, za tem je pa itak vse na isti temperaturi in ne kondenzira več .
Separator je pa res samo malo večja pripravna grupa, ki ima vgrajeno SATOVJE .

LP

[dakomat]

Spoštovani! Zanima me zaporedje vezave elementov pripravne grupe za pripravo zraka. Logično mi je da je naoljevanik zadnji pred izhodom. V kakšnem zaporedju morata biti regulator tlaka in izločevalnik kondenza? Je morda vseeno?

Hvala in lep večer!

[Žerjavar]

S tem nisem delal. Malo logike pa pravi: V regulatorju tlaka se ob pretoku temperatura znižuje = možnost nastanka kondenza. Za njim bi moral biti izločevalnik kondenza.

[ManiaC]

Običajno so izločevalniki kondezata - sušilniki takoj za kompresorsko enoto. Torej pred regulatorjem, oz. filter regulatorjem.

Je pa tako, da razmisli glede naoljevaljnika če ga res potrebuješ. Običajno komponente ne potrebujejo več naoljenega zraka. Če pa ga enkrat uporabiš pa ga potem moraš uporabljati skoz.

[Slavc]

Praktično je vseeno, kje je regulator tlaka in kje kondenzni lonček. Pripravna grupa ima običajno regulator tlaka za kondenznim lončkom. Večina strojev ima vgrajeno pripravno grupo, kajti ni preveč pametno naoljevalnik namestiti takoj za kompresorjem ali tlačno posodo. V primeru uporabe naoljevalnika je obvezna uporaba olja za pripravne grupe in ne bilokaterega olja.
Nisi pa podal dovolj podatkov, da bi ti vedel svetovati kaj je zate najprimernejše. Potrebno je vedeti, kakšen kompresor imaš in za kakšne namene ga uporabljaš.
Pomembno je tudi, kje je kompresor postavljen in kakšna ve instalacija.

[Žerjavar]

Praktično je vseeno, kje je regulator tlaka in kje kondenzni lonček.

Mislim, da ni vseeno.
1. Za kondenzni lonček že ime pove, da je namenjen odstranjevanju kondenza iz zraka. Nižja kot je temperatura zraka, več je kondenza. Kondenzni lonček naj bo tik pred razcepom cevovoda v več vej, tam je temperatura najnižja.
2. Regulator tlaka vedno znižuje tlak. Zrak prehaja skozi njega kot skozi dušilko. Pritisk se mu zniža, hitrost poveča, temperatura zniža. Zrak ima pred regulatorjem višjo temperaturo kot za njim. Upoštevaje točko 1, mora biti regulator pred kondenznim lončkom.

[dakomat]

Najlepša hvala vsem, ki ste podali mnenja, še posebej @slavc-u, ki je pripravljen nuditi strokovno in zelo ozko usmerjeno svetovanje. Najlepša hvala tudi za @žerjavar-jevo logično razmišljanje.


Lep večer!