Zloraba naziva inženir

[moi]

a to si ene vrste freelancer potem

[moi]

Če ne pa rečeš kot je "kolega" profesor Prbil rekel: Fantje, vi ste plačani 100€

Zakaj je pa on potem 5€ plačeval študentom v njegovmu laboratoriju?

No bog mu daj zdravja, ker ni bil tolk slab.

jaz jih poznam ene par k so delali tam al zastonj alpa za unih 200e, kolikor je min. za prakso. pozabil ze tocno.

[Jacks0n]

Moram reči, da so zelo zanimivi in raznovrstni odgovori, kar mi je všeč. Čeprav bi pa rad dodal nekaj stvari.
Sigurno mora biti vsak strojni inženir, pa nima veze ali si udis ali samo diplomirani, dovolj prakse in tudi fizičnega dela v raznih delavnicah in obratih, da je seznanjen z obdelovalnimi postopki, samo potjo izdelave produkta in podobno. Ampak kar hočem jaz povedati, je nekaj čisto drugega.

Velika večina vas pravi za udis MB in LJ da so dobri teoretiki in slabi praktiki torej potemtakem neuporabni v strojniškem svetu. Ampak tukaj je po mojem mnenju treba upoštevati dva faktorja:

1. ČLOVEKOVA SAMOINICIATIVNOST, torej koliko se je posameznik sam pripravljen dodatno učiti in izobraževati na področju ki ga zanima. Torej če nekoga zanima orodjarstvo in misle da je dovolj če diplomiraš na faxu ter se ne misle dodatno izobraževati v tej smeri, tak pač v tem verjetno ne bo uspel.

2. USMERJENOST V PRAKSO ALI PA TEORIJO. Tukaj pa se pokaže ali je oseba bolj teoretične ali bolj praktične narave ter tudi kako dobro zna povezovati oboje. Če si UDIS je od teme pričakovano da si bolj razvojnega duha. Če večino časa v tovarni postopaš v proizvodnji in delaš inženirsko gledano banalne stvari (sestavljaš / razstavljaš orodja), s tem ne prispevaš k razvoju. Torej če si inženir si lahko ali praktik ali pa teoretik, v vsakem primeru pa moraš stvari poznati tudi v praksi. Ne razumem pa kako praktiki negativno govorijo čez teoretike ali pa tiste ki so bolj nagnjeni v to smer.

Sigurno je lahko nekdo iz Novega Mesta ali pa Celja boljši inženir kot tisti iz LJ, saj se nekateri bolj inteligentni in tega fax pač ne pogojuje, vendar ti pa da UNI/RRP študij vsaj eno dobro bazo teoretičnega znanja na kateri potem ti sam gradiš tisto kar te zanima in ti da dobre temelje. Prej ali slej se tako ali tak srečaš s proizvodnjo, hočeš nočeš.

Ne pa pozabit, da nekdo iz višje ali pa VSŠ programa verjetno nikoli ne bo poznal tako dobro teoretičnega ozadja problemov kot nekdo iz UNI in zato tudi ne bo mogel tako veliko botrovati k razvoju, medtem ko nekdo iz UNI pa bo še vedno lahko pridobil vsa praktična znanja nekoga iz višje/VSŠ šole, seveda če bo bolj volje in želje po uspehu, to pa velja za oba primera.

Na konc koncev pa je pomembno koliko zaslužiš, če kot tehnik bolje zaslužiš kot UDIS, pač res nima veze kaj si ampak kako sposoben si.
LP

[ktm1001]

[Fancy]

a to si ene vrste freelancer potem

Če misliš mene, potem imaš prav

[lepljiviavto]

Samo za info najboljši inženir je tisti ki ga delo zanima in tudi poprime za vsako delo, če pa nima interesa mu tudi naziv nič ne pomaga najprej pa v proizvodnjo ne pa za računalnik.Potem pa dobiš načrt ki ga moraš dešifrirati da lahko začneš delati .Pa LP

[mlinar]

V podjetju v katerem sem zaposlen imamo nekje okrog 25 konstrukterjev. Od teh 25 jih pride v delavnico na oddelek montaže in mehanske obdelave nekje 5 ali 6. Z njimi se lahko pogovoriš in jih lahko brez zadržkov vprašaš. Pri kakšnih naših predlogih so malce bolj trmasti ampak z pravimi argumenti je možno, da jih tudi sprovedejo. Razlika je tudi pri pogledu na njihove risbe, kakšni pogledi, kako so kotirane in kakšne so tolerance...
Važno je, da je njihovih glavah vse poštimano. No, to je moje skromno mnenje-

[Bojan J.]

Jackson, to zadnje pa si lepo povedal.
Bi pa malo izkoristil to temo in upam, da se ne boste jezili, če bi vas nekaj vprašal
Zadnji dve leti se ubadam z mislijo, da bi k sebi kot "vajenca" povabil kakšnega dijaka ali študenta strojne smeri. Gre bolj za učenje okoli aluminijskih polizdelkov. Edino kar prosim je odprta glava, pa pogovorno znanje nemšeka jezika. Zaenkrat ne morem obljubiti redne zaposlitve, razmišljam zgolj o študentskem delu. Če bi koga od mlajših zanimalo se lahko obrne na moj PS.

[ktm1001]

No povzetek zakaj imamo v k**** vse...

V TAMU sem se kot mlad inženir zaposlil 1978. Takrat nas je bilo cca 4400 delavcev. V štirih letih je slavni Kardelj uvedel SOZDE; TOZDE itd in nas je bilo l.1983 že skoraj 9000 zaposlenih. Proizvodnja leta 1978 je bila cca 9000 kamionov in preko 10.000 motorjev in je bila enaka tisti leta 1983. v tistem času je TAM razvil enega najboljših vojaških vozil, ki so na testiranjih dosegli izredne rezultate. Zaradi famozne politike, ki je onemogočala uvoz delov smo se delavci vozili v Avstrijo nakupovali potrebne dela (kar so nam plačali s ponarejenimi potnimi nalogi), da je lahko razvojni oddelek nadaljeval delo. Že leta 1977 je TAM imel ULTRAFILTRACIJO za čiščenje odpadnih emulzij.
Samoupravljanje in uvedba usmerjenega izobraževanja je uničilo tovarno. Vodstvo je bilo sicer pošteno vendar partijsko zaslepljeno. Kamijone so čakali kupci v vrsti. Ko ni bilo naročiul so šli gospodje v Beograd in je vojska naročila vojaška vozila. Zaradi lažno ustvarjenega dogovornega trga in minimalne konkurence se je prodalo vse kar se je naredilo.

Pisalo se je leto 1988, ko se je zgodil Milošević v Beogradu (še preden je prevzel v Srbiji oblast), naenkrat je bilo konec naročil vojske. Vodstvo (tudi član komiteja ZKJ) so slepo verjeli v večnost 'juge' in bratstvo in enostnost in niso naredili nič, da bi iskali alternativne trge in prešli iz zračno hlajenih motorjev na sodobne vodno hlajene. Navajani, da ko je bil problem pokljicati v Beograd (JLA) ali iti na banko po sveži denar so naenkrat ostali odrezani od trga.

TAM ni pokopala osamosvojitev Slovenije l.1991 ampak razpad partijsko-armadne naveze l.1988.

Pogrebniki pa so bili nesposobno vodstvo, ki je v maniri 'glej in čakaj' (izraz nastal sredi šesdesetih v ZDA, kjer so se stari industrijski centri (Pittsburg, v Evropi Manchester, Porurje) soočali s krizo neustrezne strukture industrije - stare, izstrošene, delovno intenzivne z nisko dodano vrednosto) ob servisu države, ki je dajala posojila za plače (ohranjanje socialnega miru) namesto, da bi izkoristili dane resurse, odpustili višek delovne sile (posledica Kardelja,

l.1979 4400 delavcev, 1983 9000), ko smo imeli 18 TOZD, 4 Skupne službe (1983) - zanimiva delovna mesta: 22 referentov samoupravljanja, referenta za proslave in pogrebe...delegatski sistem je zaradi pisanosti zapolsenih pomenil povprečni dnevni izostanek cca 300 ljudi, ki so sedeli v delegacijah občinskih, krajevnih organov, takoimenovanih SIS-ov...). Iz usmerjenega izobraževanja smo po štirih letih dobili tehnike, ki še 'pile' niso znali držati v roki - kje je bil stari dobri IKŠ. Vodja kadrovse g. Purić (Črnogorec) je v imenu bratstva in enotnosti uvozil preko 2000 mladcev predvsem iz Bosne. Vse to dragi moji je bila JUGA. Vse to plačuje delovni narod še danes. Saj je bilo lepo - ampak ZELO DRAGO.


Žal mi je za TAM-om, bivšimi sodelavci. Stari mojstri so v začetku osemdeset jokali, ko so dobivali 'usmerjence' iz fantastično vodenega šolstva. Lastna izkušnja, moj prvi delovni mesec po končani fakulteti je minil v študiranju samoupravnih aktov. Samo lastna iniciativa mi je zagotovila, da sem delal ustvarjalno na svojem delovnem mestu.

Mnogo je bilo tistih, ki jih je samoupravljanje posrkalo vase in so se rajši kot z delom ukvarjali s kvazi 'upravljanjem' podjetja. Zelo dobre delavce so pošiljali v Kumrovec (slovita 1 letna šola) in ko so prišli nazaj so namesto za stroj šli med pol ali profi funkcionarčke v firmi in nato naprej.

To je zgodovina naših velikih podjetij. Zato smo gospodarsko nazadovali in začeli propadati že leta sredi šesdesetih let, ko nismo sprejeli izziva svetovnih gospodarskih trendov in pričeli razvijati lahke predelovalne industrije (razen svetlih izjem Gorenje). Leta 1974, ko sem štopal na študij v Ljubljano mi je vstavil takratni Velenjski župan in se v avtomobilu zjokal, ker je dobil transport (vlak s preko 700 mladimi iz Srbije in Bosne), za katere je moral najti tako namestitev kot delovna mesta.

TOREJ ŠE POMNITE TOVARIŠI KAKO JE BILO.

[ALG200]

v tistem času je TAM razvil enega najboljših vojaških vozil, ki so na testiranjih dosegli izredne rezultate. .........................
.................. prešli iz zračno hlajenih motorjev na sodobne vodno hlajene.

........TAM ni pokopala osamosvojitev Slovenije l.1991 ampak razpad partijsko-armadne naveze l.1988.

V glavnem je kar lepo opisana zgodovina , prav zaradi tega ker je bil sistem zračno hlajenih motorjev TAM-ovih tovornjakov eden boljših, je na testiranjih v puščavah prekašal večino zahodnih vodnohlahenih motorjev tovornjakov, je ta močan lobi spodkopal TAM,ker je bil prevelika konkurenca v teh puščavskih deželah in tu je eden od vzrokov za izgubo trga ter posledično propad.

[gobar]

Koga slepite :
preusmerjanje pozornosti, ko podmladek prevzema delovna mesta , katerim ni dorastel sposoben kader beži ven v tujino.

[Jacks0n]

Zdi se mi da se čez celoten pogovor pojavlja veliko opazk predvsem glede mladih in nesposobnih inženirjev.

Prosim povejte mi kako bo nekdo ki ravno pride iz faxa imel že izkušnje in vse kar je potrebno za dobrega inženirja. Najprej se 5 let posvečaš, vsaj za UNI/RRP lahko rečem, izredno težkemu in časovno potratnemu ter delovnemu študiju, po petih letih pa pričakujete da bodo mladci kar izžarevali prakso?
Človeku moraš dati možnost da se dokaže, sigurno lahko nekaj prakse dobiš tekom študentskih let vendar danes kot študent nimaš pogojev da dobiš med poletjem eno res "inženirsko" prakso, noben te ne bo dal v razvojni oddelek - logično, razen če prideš notr preko poznanstev oziroma da gre za družinsko podjetje. Tudi take praksi ti praviloma nikjer ne priznajo pa četudi si 5let delal v kakšnem podjetju.
Poleti sem delal v eni iz med največjih SLO podjetji ki se ukvarjajo z brizganjem polimernih mas in orodjarstvom, tam je delal nekdo ki je imel magistersko prakso za RRP program v LJ. Pometal je delavnico in brusil s pilami ohišja orodij za to svojo prakso. Kako je iz tega naredil to svojo diplomo ne vem.

Tudi zdi se mi izredno ne fer da je toliko slabega govora o tem in onem faxu za strojništvo, kot da bi hoteli ljudi odvračati od tega da študirajo do prečudovito smer.Jaz upam da se čim večji del dijakov odloči za ta študij, tako se bo tudi dvignil nivo in spoštovanje poklicu inženirja strojništva, samo upam da bodo študirali na šolah ki kaj veljajo in ne na tistih, ki dajejo slab zgled.

Na koncu pa je itak vsak sam podvržen krutem svetu in kako se bo v njem znašel je pač odvisno od vsakega posameznika.

[Nicomajstr***???***]

Prosim povejte mi kako bo nekdo ki ravno pride iz faxa imel že izkušnje in vse kar je potrebno za dobrega inženirja. Najprej se 5 let posvečaš, vsaj za UNI/RRP lahko rečem, izredno težkemu in časovno potratnemu ter delovnemu študiju, po petih letih pa pričakujete da bodo mladci kar izžarevali prakso?

Od vsega naštetega je res samo: časovno potratnemu vse kar koristnega od teh 5 let odneseš (govorim za LJ), bi lahko stlačili v 2-3 leta koristnega študija, ampak kolikor časa bo program sestavljen na podlagi tega kateri predavatelj se bolj grebe za ure in ima večjo moč na fakulteti, predavajo profesorji, ki živijo v svojem svetu, saj so po končanem faksu postali asistenti, iz asistentov pa profesorji, to kar pa razlagajo pa so si ogledali v knjigah nikoli pa rabili, bo takšna groza kot je - o tistih šolah iz pod kozolca pa v splošnem nima smisla izgubljati besed, čeprav imajo menda tudi svetle izjeme predavateljev iz gospodarstva, pred katerimi se tisti s FS lahko skrijejo.
Še sreča za par izjem na FS (kot so Tušek, Pezdirnik, Fajdiga, Herakovič, Boltežar pa verjetno še kakšen s svojimi ekipami), da imajo vsaj malo stika z realnostjo, to pa prenesejo med študijem na študente, pa še tem ne bi bilo na 1. in 2. stopnji treba vrteti istih slajdov...

S programom, ki pa človeka 5 let + 8let podlage pripravlja za poklic, ob prvi zaposlitvi pa mu ne morejo/upajo dati druge naloge kot pometanje ter ga morajo potem sami večino priučit, je pa nekaj hudo narobe in je samo 2x strošek gospodarstva.

[ktm1001]

Dajmo še kaj o gospodarstvu povedat. V Nemčiji je letna plača inženirja 50k€ bruto. V Sloveniji pa mogoče 20k€ bruto.

Torej firma, ko te zaposli ima direktno 30k€ dobička letno. Pa še s tem ne morejo preživeti

Nehajte od kakšnih hudih izgub v gospodarstvu, kaj potem nemci imajo 5x boljše fakse, da si to lahko privoščijo?

Roko na srce, slovenske firma inženirjev sploh ne rabijo. Še, če bi jih uvozili z nemčije 1000 najboljših strokovnjakov iz bmw-ja itd, bi jim lahko samo metle dali.

V časih, ko bi morali v največ v razvoj vlagat so morale firme same sebe odplačevati, ker so jih privatizirali lopovi, s krediti ki so jih dobili na svoje dobro ime. Ti se pa sedaj obnašajo kot najhujši kapitalisti.

Ko pa še moralna avtoriteta foruma, kateremu verjetno 3/4 populacije po znanju ne bo prišla niti do kolen, izjavi da ima 600€ penzije... se pa človek malo zamisli.

[acme12]

Včasih je bil v vsaki vasi izkušen kovač, ki je izdelal po eno sekiro na dan. Izhajal je iz tradicije (oče, dedek, pra pra...). Cela vas je imela dovolj dobrega orodja. Danes, je v vsaki vasi nekvalificiran (neizobračen) človek, ki za manjše pare na štanc mašino naredi po 2000 slabih sekir na dan. Kljub temu, da jih naredi ogromno je samo strošek z njim. Sekire so v (pi). Šef stalno trdi, da jih naredi premalo. Plača je mizerna, saj je nanj obešenih ogromno pijavk: nadzorniki, šef, tajništvo, računovodstvo, 3 socialne delavke, en dohtar, 2 pandurja, 2 vojaka, 5 učiteljic... Kmalu bo fasal še par inšpektorjev, ki bodo vsake par minut kontrolirali, če nosi zaščitno opremo, če je opravil sistematske pregled, plačal položnice....
Edina rešitev, ki jo tak delavec vidi je, da naredi "žnj" fax in upa, da se bo lahko on nekoč na koga prisesal. Namesto, da bi po šihtu počival, se ukvarjal z športom in družino, mora hodit v šolo in zabije 5 najboljših let. Po končanem šolanju še vedno ne zna skovati dobre sekire.
Kdaj je bilo potem za delavca bolje, včasih ali sedaj?
Seveda rabimo inženirje, vendar ne toliko kot jih naštancamo. Še manj, vsaj 80%, je preveč javne uprave. Bolj rabimo dobre obrtnike, ki znajo delat uporabne stvari.