Nadstrešek-Dimenzije nosilnih elementov

[erwin]

Pozdravljeni,

Prosim za nasvet glede dimenzij nosilnih elementov pri lesenem nadstrešku. Zasnova je preprosta, enokapnica z minimalnim naklonom, pločevinasta kritina, lokacija osrednja Slovenija, nadmorska višina 500 m, velika izpostavljenost vetru.

Nadstrešek sestavljajo 3 lege, vsaka je podprta z dvema stebroma.
Najvišji steber 260 cm, presek 18x18 cm?
Razpon lege med stebri 420 cm, razdalja do druge lege 265 cm.
Presek lege 17x34 cm? Bi bilo morda bolj smiselno uporabiti lepljen les? Kakšen je potem presek?
Špirovci dolžine 6 m, podprti 3x (na lege), presek 10x14 cm, na razmaku 90 cm?

Te dimenzije sem našel pri podobnem primeru, na spletu (diplomsko delo). Ko sem na žagi spraševal glede dobave lesa, je mojster rekel, da bo tako veliko lego težko izrezal v enem kosu. Njegovo mnenje je tudi, da je zadeva močno predimenzionirana. Obrnil sem se že na lokalnega tesarja, ki mi je obljubil pomoč, ampak je trenutno zelo zaposlen in težko najde čas zame.
Sedaj sem v dilemi, zato prosim za nasvet.

Hvala in lep pozdrav,
Ervin

[Žerjavar]

- Tlorisna velikost prekritja?
- Željena svetla višina pod legami?
- Skica nadstreška, da se vidi tudi smer naklona strehe in zavetrovanje.
- Pločevinasta kritina gladka na OSB plošči (ali deskah) ali valovita (trapezna) na latah?

[erwin]

- Tlorisna velikost prekritja?
- Željena svetla višina pod legami?
- Skica nadstreška, da se vidi tudi smer naklona strehe in zavetrovanje.
- Pločevinasta kritina gladka na OSB plošči (ali deskah) ali valovita (trapezna) na latah?

Hvala, sem vedel da mi bo pomagal g. Žerjavar in da ne bo dovolj informacij

Tlorisna površina strehe je cca 33 m2 (5,4x6)
Svetla višina pod legami - če si prav predstavljam, je to višina lege od tal? Srednja je najbolj pomembna in mora biti na višini 260 cm.
Skica je v prilogi.
Pločevinasta kritina je trapezna, na latah, od slemena do žleba v enem kosu.
Veter piha v smeri od žleba proti slemenu (rdeča puščica na skici), v obratni smeri je nadstrešek v zavetrju.

Še enkrat hvala.

lp,
Ervin

[Žerjavar]

Zavetrovanje so elementi konstrukcije, ki služijp stabilnosti objekta tudi ob vetru ali potresu (horizontaln sile na objekt).
V tvojem primeru so to običajno roke med stebri in legami ali špirovci. Včasih je katera roka moteča, se jo izpusti; če je izpuščenih preveč, pa se naredi pod špirovce diagonalo ali nad špirovce jekleno križno povezavo. Obstojajo tudi druge rešitve.

Če v prečni smeri daš razmak stebrov 340 cm (namesto 420) in dva prevesa 100 cm, bo lega znatno tanjša.

[erwin]

Zavetrovanje so elementi konstrukcije, ki služijp stabilnosti objekta tudi ob vetru ali potresu (horizontaln sile na objekt).
V tvojem primeru so to običajno roke med stebri in legami ali špirovci. Včasih je katera roka moteča, se jo izpusti; če je izpuščenih preveč, pa se naredi pod špirovce diagonalo ali nad špirovce jekleno križno povezavo. Obstojajo tudi druge rešitve.

Če v prečni smeri daš razmak stebrov 340 cm (namesto 420) in dva prevesa 100 cm, bo lega znatno tanjša.

Aha, hvala za pojasnilo glede zavetrovanja
Ja res bi se rad izognil rokam, vsaj v najnižjem delu nadstreška, pri legi kjer bo žleb. Tu bi potem lahko uporabil zelo majhne roke oziroma les trikotne oblike ki bi ga ustrezno namestil med steber in lego, ter dodatno še diagonalo pod špirovci. Višji del nadstreška bi stabiliziral z rokami. Bi bilo to ok?
Razmak stebrov je že fiksen. Ko smo lansko leto polagali tlakovce smo že pripravili temelje.

Hvala za pomoč.

[Žerjavar]

- Špirovci 10 x 14 cm. Zareza zaradi lege max 2 cm globine.
- Lege (vse tri) 18 x 24 cm.
- Stebri 18 x 18 cm.

[erwin]

- Špirovci 10 x 14 cm. Zareza zaradi lege max 2 cm globine.
- Lege (vse tri) 18 x 24 cm.
- Stebri 18 x 18 cm.

Super, hvala za pomoč.
LP,
Ervin

[marc]

Se opravičujem, ker si bom sposodil temo. @Žerjavar, kaj pa praviš na takšno konstrukcijo?
Dimenzije strehe so 8.8x6m, predvideni stebri in lege pa so 20x20cm. Bi bilo to OK?


lp

[Žerjavar]

@: marc:
Za računsko kontrolo manjka še kar precej podatkov.
- Takole, na prvi pogled pa vidim problem pri rumenih nosilcih. Upogib konzole, ki podpira lego brez stebrov. Bi pa bil problem enostavno rešljiv z jekleno zatego preko slemenske lege. Drugi konec zatege se konča pod vmesno lego daljših špirovcev.
- Bi pa tudi risana izvedba bila dobra, če so vsi špirovci dovolj dobro pritrjevani na kapno in slemensko lego, da špirovci s spoji nadomeščajo zatege.

PS:
Pri taki izvedbi se lahko opusti srednji steber pod slemenom tudi če je razmak med skrajnima stebroma toliko, kot je možna dolžina lege brez spajanja (8 , morda še več m).

[runocar]

@: marc:
PS:
Pri taki izvedbi se lahko opusti srednji steber pod slemenom tudi če je razmak med skrajnima stebroma toliko, kot je možna dolžina lege brez spajanja (8 , morda še več m).

Samo potem je kapna lega oz. previsni del rumenega nosilca precej bolj na udaru.

[Žerjavar]

Pri taki izvedbi se lahko opusti srednji steber pod slemenom .

Samo potem je kapna lega oz. previsni del rumenega nosilca precej bolj na udaru.

Za rumene nosilce z opustitvjo srednjega stebra ne vidim razlike v obremitvi.
Razlika nastane pri slemenski legi, ki dobi povezavo med zgornjo in spodnjo lego (predalčje), da je dovolj toga za velik razpon (8 m) in veliko obremenitev (2/3 ostrešja s snegom).

[erwin]

Zavetrovanje so elementi konstrukcije, ki služijp stabilnosti objekta tudi ob vetru ali potresu (horizontaln sile na objekt).
V tvojem primeru so to običajno roke med stebri in legami ali špirovci. Včasih je katera roka moteča, se jo izpusti; če je izpuščenih preveč, pa se naredi pod špirovce diagonalo ali nad špirovce jekleno križno povezavo. Obstojajo tudi druge rešitve.

Če v prečni smeri daš razmak stebrov 340 cm (namesto 420) in dva prevesa 100 cm, bo lega znatno tanjša.

Pozdravljeni,
Ponovno se oglašam glede nadstreška in sicer smo se odločili za lepljen les, predvsem zaradi izgleda. Do spremembe je prišlo tudi glede podpore najvišje lege in sicer ne bo podprta s stebri ampak bo fiksirana na AB zid.
Žerjavar, omenil si druge rešitve zavetrovanja kot je jeklena križna vez. Kakšne so tu dimenzije jekla in sila napenjanja? Se lahko zadeva naredi s perforiranim jeklenim trakom? Kaj pa pod špirovci izdelana križna vez iz lesene deske, ki se vijači v vsak špirovec?

[Žerjavar]

druge rešitve zavetrovanja kot je jeklena križna vez. Kakšne so tu dimenzije jekla in sila napenjanja?

Horizontalne sile vetra in potresa je treba prenesti v tla. Običajno se to naredi po najbližji poti = na vsakem stebru. Omenjena križna vez v nivoju ostrešja je potrebna, če je treba te sile prenesti v teren po daljši poti (če ena linija stebrov ni sposobna prenašati hor.sil). O potrebni dimenziji se lahko pogovarjamo, ko vemo pot prenašanja hor. sil.

Kako pa si si zamislil pritrjevanje ostrešja v AB zid. Ali bo zid vzdržal?

[erwin]

Hvala za pomoč.
Dodajam še dve skici da bo bolj razumljivo. Les je lepljen.
AB zid je debeline 20 cm, višine 70 cm in dolžine 440 cm. Izdelan je na AB kleti katera ima debelino stene 30 cm - torej je stena AB kleti, povišana za 70 cm nad strop. Strop kleti je prav tako AB. Dodatni zid je bil izdelan na očiščeno površino z dodatkom betonu za oprijem staro/novo, prav tako smo v betonsko klet vstavili vertikalna sidra. Ob betoniranju smo vstavili 4 navojne palice M14, s katerimi se bo pritrdila lega na zid.

Glede zavetrovanja me predvsem zanima, koliko je najmanjša dimenzija roke med stebrom in lego? Če je ta lahko dolga samo recimo 50 cm, mi ne bo predstavljala velike ovire.
Omejen sem z rokami za zavetrovanje predvsem na najnižjih stebrih A1 in A2, kjer bi potreboval vsaj stojno višino tik ob stebrih. Na stebrih B1 in B2 lahko namestim roke v vse tri smeri, vendar bo potem predvsem izgled čuden, če bi na vsakem stebru drugače zavetroval. Kaj pa dodatna horizontalna povezava med stebroma A-B-zid (na skici modra barva)? Za jekleno povezavo sem predvsem razmišljal v področju med štirimi stebri, na zgornjem delu bi moral prevzeti sile AB zid.

Hvala še 1x.

[Žerjavar]

Gledati je treba nadstrešek kot celoto, ter upoštevati detajle. Tebi je nek stručko že povedal, kako narediti zid za podporo lege, ne da bi pri tem povedal, kakšno bo zavetrovanje. Morda je upošteval na vseh stebrih roke.
V skici tlorisa doriši ta zid, da vidim, ali je to zid le v eni ravnini, ali je še kakšen del prečnega zidu, ki bi preprečeval prevrnitev zidu zaradi hor. sile prečno na vrh zidu. Označi tudi mesta, kjer ne sme biti roka oziroma povej višino stebra do začetka roke.
Ne pozabi: na vsak steber je načeloma možno dati roke v 4 smeri