inox varjenje

[grega09]

Imam dva soda 50L, ki sta bila original namenjena za pivo. Eden je nemški in ne najdem iz katerega materiala je narejen - je malo obtolčen. Drugi je od pivovarne Union in na njemu piše Werkstoff 304. Na oba sem spodaj navaril inox nastavka z navojem in v njih privijačil inox pipo za vinske sode - oboje dobil v MDM-u.
Kot berem se mi ne piše dobro. Takrat še res nisem veliko vedel o ščitenju korena vara. Danes bi ga zaščitil tudi z notranje strani.
Je pa res tudi, da imam 80L sod za vino original od Vidriha iz Vipave in na njemu piše, da je narejen iz 304 inox materiala. Pa na sodu je nalepka "posoda za mleko". Menda so to takrat prodajali za ta namen zaradi nekih obdavčitev, vsi pa vemo kaj se je potem shranjevalo noter.

[unicorn]

Zavari ti lahko "mufno" vsak ki zna vsaj za silo variti s TIG-om. Na zunaj bo lepo, znotraj je pa druga zgodba. Koren vara mora biti med varjenjem zaščiten s plinom, kar pa marsikdo pozabi. Če ni koren zaščiten dobiš na koncu znotraj en zmazek, preverjeno v praksi. Povej lokacijo, da te lahko usmerimo.
Če boš preveč dodajal in pregreval material ti bo na posodi, v kolikor je tanek plašč, vse zvilo.

Ravno zaradi tega sem odprl temo, saj ni problem najdit nekoga ki bo to nekako navaril gor...

Lokacija 03-velenje

[Demz]

demz, eno vprašanje za ti "pluvanje na karbit"

V čem je 304 drugačen od 316, da se iz njega "luži" nikelj, iz 316 pa ne? industrijski standard za mlekarstvo je namreč 304.

Sem šele zdajle prišel domov in pravkar gledam, koliko vas je "dobilo mozolje" od mojih izjav. Literature doma nimam, bom jutri preveril v delavnici, če me bodo pustili toliko pri miru. Tam imam pa marsikaj.

Po spominu oz. znanju iz glave (kar zame še največ šteje), je pa tako, da je razlika med 304 in 316 v dodatkih eksotičnih elementov, ki marsikaj stabilizirajo in uredijo. Raje bi se izražal po werkstoff nr :

Torej 1.4301 oz. po AISI 304 je precej občutljiv na interkristalno korozijo, medtem ko ima 1.4404 oz. po AISI 316L dodatek molibdena, ki zadevo precej dobro stabilizira. Pomaga tudi proti tvorjenju karbidov, ki jih z največjim užitkom dela Cr ob stiku z jeklom.
Stabilizira tako Cr kot Ni, glavna legirna elementa. Pri Niklju je ravno problem ionske vezi, ko hoče tvoriti kloride (prisotnost natrijevega klorida npr. kuhinjska sol ali morje), ali sulfide (prisotnost SO2 ali SO3 - v vodnih raztopinah sta to žveplasta 4 in žveplova 6 kislini). Poizkušam pisati čim bolj poenostavljeno, da me ne boste še tu "šlatali".

Torej, ne gre za luženje elementarnega niklja, ampak za njegove soli. Saj v tem je tudi ves hec, fiziološko nam (kot biološkim organizmom) kovine kot take ne storijo prav nič, ker jih telo ne sprejme. Ko jih pa "omočimo" z raznimi fiziološkimi tekočinami, npr. švic, pa preidejo v sol, ki pa jo telo bp absorbira.

Npr. naša kri je rdeča ravno zaradi prisotnosti Fe sredi molekule hemoglobina (kompleksna zgradba in te so najbolj nevarne) Obstajajo pajki z modro krvjo, ki imajo tu notri namesto železa molibden. Pa rastline, ki imajo magnezij - tej obliki "hemoglobina" rečemo klorofil.

Dovolj o detajlih! Naprej lahko primerjamo še precej uporabljan 1.4571, kar je po AISI 316Ti. Ta ima poleg Mo (AISI 316L) še okoli 2% titana ( če ga ni celo do 4 % ? , bo treba preveriti podatek). Titan naredi čudovite varilne lastnosti legure, poleg tega zopet stabilizira Ni in Cr proti interkristalni koroziji. Tako zelo, da je ta legura odporna proti žveplu do 800 C . Imam nekje izjavo od Acronija, še iz Jugo časov, kjer so mi garantirali obstojnost proti žveplu, ravno do 800 C, saj sem nekoč izdeloval peči, ki so kurile kurilno olje. Še lansko jesen sem pregledal eno od prototipov iz 1990 leta in je površina kot mora biti.

Torej, gre za luženje niklja v obliki soli. In - za mlekarsko industrijo se uporablja 316 - razen če so v zadnjih 20 letih kaj čarali po predpisih . Kmetje so v 90 letih skupinsko vlačili k nam iz Nemčije transportne cisterne za mleko, mi smo jih pa predelovali - ali popravljali karambolirane, ali pa dodajali dodatne iztoke - yebeno do amena, saj so izdelane kot duplikator

Še to: tudi v prehrambeni industriji se uporablja kvaliteta 316 tam kjer je stik s hrano. Smo kar nekaj let izdelovali kot podizvajalci slovenske firme kotle za gostinstvo. Notranja posoda je bila iz 1. 4404 (AISI 316), zunanji duplikator in ostale okrovne pločevine pa iz navadnega 1. 4301 (AISI 304)

[marko321]

@Demz, sva že govorila o tem, takrat nisem točno vedel na kakšen način se opravlja test. Lahko preverim če želiš. Mi je pa všeč, da se razpravlja o tem bolj podrobno. Če vključimo v temo še klorirano pitno vodo in naše projektante bo pa res zanimiva tema.

Kar sem napisal je bilo dobronamerno, ne z namenom da koga razkurim. Sem samo napisal kaj dovoljujejo predpisi. Večina uporablja 304, zato ne strašit uporabnika, ker ne bo naredil kakšne hude napake če bo privaril tisto pipo. Vseeno je precej boljši material kot aluminij.
Že to je pohvale vredno, da se je sploh obrnil na forum za nasvet. Lahko bi naletel na kakšnega vseveda, ki bi napadel posodo kar z elektrodo.

[moi]

demz, kakšna je pa razlika med 1.4301 in 1.4305?

duplikator pa pomeni dvojno steno ali kaj?

[Demz]

1.4305 ima dodano žveplo (ali svinec? - nekako mislim, da žveplo), da je bolj primerno za strojne obdelave. Špene se na drobno drobijo. Ampak varjenje je pa zanič. Poleg vara se dela konkretna zajeda in če gre za dekorativne izdelke, je to treba upoštevati. Zvarne kopeli nikakor ne moreš napolniti

Poleg tega, če 1.4305 lužiš s FH (fluorovodikova kislina), postane površina temno siva in kosmata, ravno zato ker je požrla žveplo iz sestave. Predstavljaj si, da zvariš skupaj sestav iz 4301 in vijak iz 4305 kvalitete, ki je viden in celo dekorativen . Sem si privoščil ta primer, ja! Ni bilo lepo!

Da, duplikator je pri posodah dvojno dno in stena tudi, vmes je nek medij za ogrevanje ali ohlajanje. Lahko voda, olje, ...

Ravno pri cisternah za mleko (tam se zadeva hladi), je pa vse skupaj za povrh še zalito v purpen, jebovina do sonca