Staranje "gusa"

[Frane]

Pozdrav vsem
Imam eno bolj "čudno" vprašanje...
Ali bi gus oz sivo litino,kaj umetno postaral ( zavorni disk), če ga nekajkrat skuham in dam nekajkrat
zmrznit v skrinjo za nekaj dni ???
Namreč, diski danes niso več to kot so bili včasih (ostaran odlitek leto ali dve) pa šele potem podrejan.
Se mi pač dogaja, da večina sort diskov začne tresti po kakem sunkovitem ali močnem zaviranju...
Da ne razlagam ke v tri dni....To niso diski visokega cenovnega razreda, ampak povprečni....
Hvala vnaprej za morebitne namige..
lp. F.

[ALG200]

Debelejše stene se različno ohlajajo kot tanjše po litju , zato je dobro še žariti , če ni časa za naravno staranje za odpravo notranjih napetosti, ohlajanje počasno .
Temperature so podobne procesu popuščanja.
Pomembno je balansiranje.
Če bi res hotel kar se da precizno, bi moral še na fino postružit po vgradnji, neki imajo tudi te priprave.

[vili]

na kratko:
siva litina je legura železa in ogljika 2,06%+(6.7%) v laminarni obliki, zelo neugodna glede trdnosti, v kakšnem stanju bo ogljik v zlitini je odvisno kako hitro se talina ohlaja, pa tudi od legirnih elementov in od neželjenih "nečistoč", hitrost ohlajanja določa ali bo ogljik ostal v obliki grafita in bo zlitina relativno mehka ali pa bo nastal trd cementit . da boš samo nekaj kuhal in zmrzoval neboš naredil čisto nič, moraš samo greti - žariti +++ C???, da bo cementit razpadel in zelo zelo počasi ohlajati, moraš pa vedeti kaj počneš, da nebo ogljik zgorel, ker potem neboš imel več sive letine ampak morda nek "temper"..., naj še kdo kaj doda, ali pa pokliči v titan kamnik, če še delajo fitinge, oni bodo vedeli, toliko na hitro, se mi ne ljubi brskati po gradivih...

ma diski so vedno tresli ne se...r..., tudi na stojadinkah, pa golfih, pa polotih, pa kadetih, pa škodah, pa renoltih, pa... pred 40 leti ... in tudi danes bodo... , smo jih drejali nevem kolikokrat na teden, ma ne....)

pa vedi še to, avtomobilska industrija ni nikoli delala zalog, da bi nekaj "starala" leto ali dve, to so bajke - pravljice za otroke, bi jo take zaloge požrle, še posebno pa njihove dobavitelje teh diskov, (si predstavljaš, da delaš za fiat-a, pa da moraš najprej narediti zalogo za dve leti, od kod ti kapital, surovine, energija, delavci, davki..., še enkrat to so bajke in povesti o gorjancih), je delala samo "džstintajm" iz rok v usta, že od starega forda naprej, to malo poznam, smo delali za njih...

[M38885]

Pozdravljen Frane,
kje bi Vi te diske "kuhali"?

[KOUTER]

Najbrž v maminem tabolšem piskru za marmelado kuhat.

[hscnc]

A ne bi raje kupil kvalitetnih diskov?????

http://en.tarox.com/products/brake-discs.html

[M38885]

Ce bo kuhal v loncu je to povsem v redu.

Frane, dodajte se malo himalajske soli, popra in kosti mladih zajcev. Ob segrevanju uprizorite indijanski ples dezja.
Ko boste diske dali v skrinjo, diske obvezno v vrecko, da Vam mulekule ogljika ne uidejo.
Verjetno veste iz kaksnege GG so diski. Pri tem pazite, da ne boste segrevali hitreje kot 10 do 25K/h, da boste drzali temperaturo 600°C, odvisno od mase diska in ohlajali pocasi, ne hitreje kot 25 do 30K/h do 300°C nato z hitrostjo 40 do 50K/h. Ko dosezejo diski sobno temperaturo, lahko prenehate z plesom.

Ali pa tako, kot je svetoval "hscnc"!

Problem je verjetno v tem, da Vi kupite najcenejse diske in jih prodajate kot najkvalitetnejse.
Potem se Vam stranke pritozujejo, da nekaj ni v redu.

[Frane]

Ene par dni sm ribe lovil,pa nism mel dostopa...
Ej, ful vam hvala, za vse odgovore in vidim,da to ni tko ajnfoh...
Mislil sem pač,da če diske mal "kuham" v vreli vodi in mal zmrzujem,pa se bodo zvili, kolker so se mislili
in bo pol na avtu dalj cajta gmah...
Sicer sm to že naredu in jutri še na desni strani zamenjam disk, kakor pa kaže nism nč "poboljšu" al pa
postaral diska.
By the way, nič jst ne kupujem diskov in prodajam naprej, pač pa mam dva para za mojo kripo e39 in tisti ,ki veste za ta model bmw, tudi veste, da so večni problemi z tresenjem zavor (no, več al pa manj)
Da bi pa pri moji "bogati" penziji lohk kupil keramične itd. diske, pa ne gre.
Dost časa imam,pol mi je pa to prišlo na misel, vendar sem pa še vseeno tukaj stegnil jezik...ha,ha,ha
Bom,pa jutri poskusil še predlagano rešitev od M88.... in bova kar oba z našo plesala, samo nimam
himalajske soli,benti a bi una iz Tuzle šla skozi ??
Imejte lepe jesenske dni....
lp.
F.
ps.
Seveda diske pred vgradnjo podrejam oz poravnam...

[borisk]

probaj namontirat večje/debelejše diske, ki jih imajo običajno zmontirane močnejše različice v enakem tipu. običajno "paše na šrauf"

[zakl]

ps.
Seveda diske pred vgradnjo podrejam oz poravnam...

Zato pa trese.

[Frane]

Mah,zdej ne bom nič kupoval, ker je kar je...
Samo @žakla ne zastopim,kt praviš,da zato trese ,ker jih podrejam pred montažo.
Ja benti,če jih pa ne poravnam pa nabija,kot bi mi hotlo premo ven vreč...
Sej pol je mir ene par mescev, pol pa spet začnejo počasi po malem trest. Pa sem že sprobal kmalu po
montaži na full bremzat (cca 150+ ,pa do cca 30km/h, pa pol sm še kar en cajt pelu,da sem jih "ohladu" no in se pač zgodi, da potem tresejo v drugem območju hitrosti.
Seveda pa tresejo samo pri blagem pritisku pedala, če zaviram bolj konkretno pa tresenja ni.(logično)
No ,sej ne bomo odkrili tople vode, pač sem mislil,da jih bi z večkratnim gretjem in ohlajevanjem, nekako "prisilil" v zvijanje in da se to zvijanje enkrat pač neha. Verjetno pa gus "diha" dokler ga je kej na diskih.
Ne mislim vas utrujati s to temo, ker pa nisem kovinar, sem pač vprašu za mnenje oz namige..
lp. F.

[APSS]

Tresenju pri zaviranju (kolutne oz.diskaste zavore) se v angleščini reče "jaddar", v nemščini pa "rubbeln". Pri tem pojavu gre za nihanje zavornega momenta (moment se s časom, periodično, spreminja). To je še vedno ena od velikih težav proizvajalcev avtomobilov oz. zavornih sistemov. Vzrok temu naj bi bile krajevno različne debeline zavornega diska - DTV - disc thickness variation. Proizvajalci pri obdelavi površine zavornih diskov dosegajo toleranco DTV 0,009 mm! Vzrok za tresenje pa ni lahko samo nedoseganje tolerance DTV pri obdelavi, ampak tudi (po uporabi) krajevno neenaka obraba diskov, korozija diskov na posameznih mestih, pa tudi nanosi delcev materiala iz tornega materiala zavorne ploščice na torno površino zavornega diska.
Nekateri proizvajalci avtomobilov (tudi dražjih) so dosedaj reševali problem tresenja pri zaviranju s kompletno zamenjavo diskov in zavornih ploščic; iz enega poznanega primera vem, da je to zadostovalo.
Nekdo je omenil Tarox; kakor sem slišal od nekaj uporabnikov, so Tarox diski zares kvalitetni. Videl pa sem (v Taroxu), da standardne zavorne diske od različnih proizvajalcev, pa ne ravno najbolj vrhunskih, dodatno toplotno obdelujejo, kako pa, je pa skrivnost oz. know-how lastnika podjetja. Lahko pa da jih tudi naknadno pobrusijo, naredijo kanale oz. razne utore ipd., vendar tega pa nisem videl, ali jim pa to dela kak kooperant.

[vili]

pred desetletji smo diske samo "drejali" (stojadinke, škode, kadete...) in to samo z enim vpetjem jih nismo nič obračali, smo imeli namenske nože, ja če je že prej tresel je pričel tresti po nekaj časa, to pa zaradi nenekomerne obrabe, o tem je pisal kolega apss, pred leti mi je treslo na VW kot norc, nato pri fiat-ih še nikoli, vzrok temu je pa neenkomerna trdota diska, da je siva litina trda pa je vzrok cementit, moral bi biti ogljik ta je mehak, po mohsu se mi zdi ima cementit 8, diamant 9.
pa smo se v firmi malo hecali tudi s tem imeli smo merilnik trdote pa peči...in vodja kalilnice je kar malo poznal metalurgijo, je hodil k dr. koscu, pa bil je še socializ... in smo se hecali malo s tem, ja trdote niso bile enake po celem disku, merili smo po "drejanju"..., zakaj, bog si ga vedi, :
talina, forme vlivanja, hitrost hlajenja, žarjenje po vlivanju in čiščenju, ... tega je kolikor hočeš, metalurgija ni samo nekaj segreti in nekam uliti, pa kar bo bo..., je velika jeba...

[Frane]

Zanimive, res zanimive obrazložitve o tej kovini (nisem nič brskal po netu).
No, saj tako gromozanski problem to ni, vendar mi gre že malo na živce,da vsako leto praskam tiste diske.
Malo sem že razmišljal v smer,da bi predelal vpetje čeljusti,ker so pri tem modelu "plavajoče" če tako rečem.Namreč te so na gumijastih vodilih oz. vodilo je kovinsko, katero teče po gumicah in dopušča
vibriranje. Vendar so strokovnjaki že vedeli, zakaj niso dali kovinskih puš ampak gumaste.
Tu mislim na puše oz vodila,ki dopuščajo oz. omogočajo aksialni pomik klešč...
To bi se dalo narediti, ampak mislim,da bi potem že najmanjše vibraije (katerega sedaj dušijo gumaste puše) povzročilo veliko galamo na vozilu...
Zdej sm pač v penziji, pa mi vse sorte neumnosti hodijo po glavi...
Hvala pa vsem,ki ste se angažirali resno in tudi hec paše....
lpF.

[APSS]

Izvedba zavornega sistema disk - zavorne klešče mora zagotavljati pomik zavornih ploščic proti disku in to tako, da se zavorne ploščice s čim večjo možno površino dotaknejo zavorne površine na disku (imenovane tudi "pista"). Le tako se doseže ustrezen zavorni učinek sistema.
V glavnem sta poznani dve rešitvi za to zahtevo: sistem pritjen (fiksen) disk - plavajoče zavorne klešče in plavajoči disk - fiksne zavorne klešče (zavore motornih koles, biciklov ipd.).
V primeru, če zavorna ploščica ne naleže vsaj 80% na zavorni disk, je zavorni učinek močno zmanjšan - površinski pritisk na del tornega materiala v stiku naraste, s tem tudi lokalna temperatura, vezivo v tornem kompozitu razpada, zavore premalo primejo! Zato je treba na novo vgrajene zavorne ploščice tudi (pravilno) vtekavati, da se z obrabo tornega materiala površina ploščice prilagodi površini diska.
Kakršnekoli predelave zavornega sistema vozil imajo za posledico (poleg nevarnosti) neveljavnost homologacije, tehnično nevarno in nezadostno vozilo itd. Zavorni sistemi so plod večdesetletnega razvoja oz. evolucije, neštetih testiranj pred lansiranjem v proizvodnjo pa tudi spremljanja učinkovitosti konstrukcijskih rešitev v praksi. Različne znamke avomobilov imajo vgrajene zavore različnih zavornih sistemov, včasih imajo pa tudi avtomobili iste znamke in modela vgrajene zavore različnih sistemov (odvisno od tržišča, za katerega je model delan). Vsekakor morajo zavorne lastnosti vozila ustrezati mednarodnim (npr. ECE-13, evropske regulative), nacionalnim in tovarniškim predpisom oz. standardom. Dokaz, da vozilo izpolnjuje predpisane standarde, je pa homologacija.