Staranje "gusa"

[KOUTER]

To kar pišeš je res.Sicer je pa to čisto brezvezno nakladanje.Bistvo je:če hočeš imeti diske ki ne tresejo kupiš enkrat kvalitetne in imaš mir.Lahko pa kupiš kitajske,ki so narejeni iz kozerv in jih drejaš in ne vem kaj še delaš pa bodo še vedno tresli.Vaški mehaniki vgrajujejo poceni ponaredke,ko pa pride stranka nazaj pa ponavadi pravijo,da si zabremzal čez lužo in so se skrivili.Ja pi..a a je avto samo za po suhem peljat al kaj?

[Frane]

@kouter
Sej ne mislim zdej polemizirat diski oni ali pa drugi...samo v vednost, en par imam ATE in en par
Zimmerman ,pa sta oba kao dobra in ne prav poceni, pa kljub temu je en drek material.
Če bi bli tok dobri,kot so opevani, bi mel saj dve leti mir, al pa še dlje.
Sej ne jamram ampak sem odpru temo iz firbca a se da kej nardit na samem disku...
Odgovori so pa podani...
F.

[KOUTER]

Frane.
Moj post se je nanasal na apss ne na tebe.
Ko pridem do racunalnika bom napisal še eno mojo prigodo z diski izpred 20let.

[vili]

frane, enostavno neznaš vozit.... pa te... , ja tudi meni so prodajali zgodbo o luži..., haha, no modra pa tudi, ma kdo ve...???, če zapelješ v lužo, diska sploh ne zmoči ampak se voda razleti levo - desno, lari fari..., disk ostane suh..., če ga pa že pošprica ga pa več ali manj enakomerno, ja, če ga nasprotno kolo..., no to je pa že "staranje", ali pa "Čeličenje vojnika po jla", ko so nas v "kupatilu" jebal...knajpali z mrzlo in malo "toplo" te ja bilo malo manj, vodo..., no od tega "čeličenja" pa zdaj išjas ..., to je to..., analogija z diski...

[Frane]

@kouter, @vili ...
Ma ja ni blema, takle mamo.
Verjetno je še po kakih drugih forumih veliko napisanega, ampak tale se mi je zdel najprimernejši,
ker pač strojništvo obssega veliko področje..
Skratka : Včeraj sem še požokal skupaj desno stran in sedaj bom videl,koliko časa bo mir z tresenjem.
Imel sem pa možnost malo bolj napeti vzmet, ki drži oz umirja čeljust. Pravzaprav je nisem raztegoval
ampak sm jo podložil,da ima malo več "šponunge". Bo pač cajt pokazal rezultat.
Mislim pa, da je bila tema zanimiva še za koga, glede na statistiko ogledov...(morda zaradi mojega "kuhanja" ha,ha,ha)
Imejte lepo nedeljo
F.

[čiro1950]

Deformacije zaradi sproščanja notranjih napetosti nastalih pri izdelavi diskov so po mojem mnenju zanemarljive in celo nujno potrebne, ker malo opletanje diska po zaviranju umakne zavorne ploščice od diska.
Moja hipoteza je, da velike deformacije nastanejo pri voznikih s težko nogo pri zaviranju, ker se diski hipoma segrejejo do žarečega stanja na omočju ploščic, pesto pa ostane hladno, kar povzroči napetosti v diskih v coni velikih temperaturnih razlik. Žareči disk razteguje hladno pesto in ker ima žareč disk nižjo mejo plastičnosti se tudi sam valovito deformira. Ohlajen disk ostane deformiran in v materialu ostanejo po ohladitvi notranje napetosti, zato se tudi po stružeju spročajo in zopet krivijo disk. Bil sem prisoten pri reklamaciji skoraj novega Hyundaija coupe, ki je tresel, vendar je bil zavrnjen, ker so bili diski modri na pestu, po oceni presojevalca zaradi divjega zaviranja, in posledice divjega zaviranja garancija ne krije.
Če vliješ vrelo vodo v hladen kozarec z debelo steno, stena poči, če pa ima kozarec tanko steno, ta šok prenese( eno izmed vprašanj pri testiranju pred vpisom na TŠSS na Aškerčevi pred 52 leti).
Če bi bil v službi bi našo magistro sprosil, da simulira termične deformacije s končnimi elementi, da bi potrdil ali ovrgel zgornja razmišljanja. Če je kdo vešč znalec MKE, naj prosim preveri.

Pozdrav

Čiro

[Demz]

Oldschool, bravo.
Zato so danes diski tanki in dvojni.

[Žerjavar]

Zato so danes diski tanki in dvojni.

Dvojni so:
- zaradi večje togosti - skupna debelina je večja,
- zaradi boljšega hlajenja - skozi kanale med obema stenama kar krepko piha.

[Demz]

Seveda. Pa hitreje se hladijo. (Pa segrejejo tudi )

[Žerjavar]

(Pa segrejejo tudi

Nimam možnosti prikazati z analizo MKE. Sem prepričan: Za kratkočasno zaviranje debelina praktično ne vpliva na max temperaturo na stiku diska in obloge. V nekaj sekundah proizvedena toplota še ne more priti v ne vem kakšno globino diska. Seveda ni zajet ekstremno tanek disk, ki je omejen z drugimi razlogi. To je slučaj, ko hitro ustavljaš vozilo iz neke hitrosti.

Drugačna pesem je pri dolgotrajnem zaviranju (iz Vršiča), če si še malce neroden in premalo koristiš zaviranje z motorjem. Tam pa bolj koristi dodatno hlajenje skozi kanale diska, kot pa večja debelina.

[čiro1950]

Analogijo s kozarcem sem dal, ker se pri debeli steni pojavijo v hipu velike temperaturne razlike ( in raztezki na notranji površini kozarca), kar ga razžene.
Debelina stene (večja masa) pri disku seveda blagodejno vpliva na segrevanje, minimalna predpisana debelina je napisana na gravuri diska. Kinetična energija vozila se pri zaviranju pretvori v toploto, vsaj 80% prevzamejo prvi diski, iz tega dobimo toploto, ki jo prevzamejo diski in z mase in iz specifične toplote gusa izhaja temperatura diska po zaviranju. Zavorna pot je tudi znana, celo pri izpitih za vozniško jo je treba znat izračunat, z ABS-som jo z lahkoto dosežemo, iz povprečne hitrosti med zaviranjem je znan čas zaviranja, koliko kilovatov zaviralne moči se pojavi tudi izačunamo, ko zaviramo 1.5 t težko vozilo npr. od 220 km/h do mirovanja, saj za občutek, ker ventiliranje in prevod toplote v pesto malo pomaga v tako kratkem času. Škoda, da nismo tega dodali na vajah iz Vozil, ko smo preizkušali na preizkuševališču za zagonske sklopke karakteristiko zavornih ploščic: torni koeficient obloge v odvisnosti od temperature diska. Disk smo greli do žarečega stanja. Pri dobrih ploščicah je bil koeficient konstanten v celotnem temperaturnem območju, pri slabših pa je padal ali pa rastel s temperaturo. Na srečo so slabše nehali delati. Profesor ni verjel in je dal slabše na Poloneza in se zaletel na cestinski postaji v stoječe vozilo...., takrat smo cestnino še sproti plačevali.

Pozdrav

Čiro

[Žerjavar]

Kinetična energija vozila se pri zaviranju pretvori v toploto, vsaj 80% prevzamejo prvi diski, iz tega dobimo toploto, ki jo prevzamejo diski in z mase in iz specifične toplote gusa izhaja temperatura diska po zaviranju.

Res je in rezultat je povprečna temperatura diska.
Med samim zaviranjem (tudi tik preden nehamo zavirati) pa je izvor toplote na stiku med diskom in oblogo, tam je tudi najvišja temperatura. V zadnji fazi kratkega zaviranja je razlika temperatur lahko zelo velika. Lahko pričakuješ, da bo najbol vroča točka vsaj 2 x višja, kot po tvoje izračunano povprečje.

[čiro1950]

Da ne bomo zaplavali v napačno smer: še vedno iščemo razlago za deformacijo diskov.

Pozdrav
Čiro

[ALG200]

V avtomobilski industriji je vse večja konkurenca ,sedaj si pa zamislite,da bi avti trajali in trajali kot nekdanji legendarni hrošči,ali pa npr, drugi stroji. V glavnem vsaka firma z današnjimi analizami omogoča ,da se lahko še dokaj z veliko preciznostjo določi še tista minimalna meja, da je izdelek OK. Včasih je bila ta meja dokaj višje glede na današnje dni , trend je znižanje proizvodnih stroškov, ko že daš delavcem manjše plače, ko delovne operacije optimiziraš do stotink sekunde,ko dobaviteljem postaviš ti ceno polizdelkov, ko………enostavno gre po surovino na odpad, kjer je krš in dodajaš vse večji % tega, ter se z analizo točno določi minimalna - maximalna doba tega izdelka.
Nemški tanki v WW 2 ,ki so bili izdelani na začetku so imeli neprimerno boljšo sestavo materiala kot proti koncu vojne,kjer je že primanjkovalo žlahtnih kovin , za število so pa bili OK .

[čiro1950]

Če to kaj pomaga: zavorna moč (in dovod toplote v disk) je največja na začetku zaviranja. Moment je konstanten (imamo dobre ploščice in ABS), kotna hitrost je pa največja na začetku (Moč= Moment x Kotna hitrost).

Pozdrav

Čiro