Pogon traktorske prikolice preko kardana

[29010707]

še to...
Pri nakupu novega traktorja lahko izbiraš med različnimi dimenzijami pnevmatik (običajno imaš na voljo veliko različnih kombinacij). In kako boš sedaj uskladil oziroma sinhroniziral pogon prikolice preko PTO?
Med različnimi traktorji se tudi hitrost PTO pri enakih vrtlajih motorja spreminja.
Pod črto sinhronizacija ni možna...

[vili]

290...
ja s hidravliko bo - bi rešil vse, dobro če imaš, se ti valja kar nekaj po garaži - delavnici pa je to to, vozila niso kar tako nekaj na pamet ali pa tudi, saj ne vem, potem pa "faking", ko teče kri, sploh pa ne na daljavo nekaj svetovati..., če že delajo naj sami...

[fikus_]

290. . .

Zetor letnik 1979 ima prestave vožnje in prestave kardanske gredi sinhronizirane! Z eno ročko izbiraš pogon gredi (standarden 540 ali sinhronizirane s prestavami vožnje)-ć

[29010707]

fikus... sem vedel, da boš starega zetorja ven potegnil:)
Upam, da dela pogonsko prikolico za traktor novejši od letnika 2000 ter za okoli 100 konjev (zetor letnik 79 nima 100 konjev). Sicer pa je napisal, da za Landinija, ki pa seveda tudi nima sinhroniziranega PTO.
fikus... naštej traktorje (ne samo znamke ampak še modele....)

[fikus_]

Oprosti ampak nisem pripravljen porabiti čas za iskanje zadev, ki te zanimajo!
Avtor teme je spraševal za moment drsne sklopke kardanske gredi, sem mu napisal, kaj predlagam. Sem mu tudi predlagal preko hidropogona, pa zgleda , da si je zamislil in tudi že izdelal mehanski pogon. Mogoče se še kdaj oglasi in napiše praktične izkušnje.

[čiro1950]

Sem govoril z znalcem:
1. Vinogradniški Carraro letnik 1973 je imel 43KM in po naročilu prikolico gnano preko kardana. Še vedno je v pogonu nekje okoli Gadove peči.
2. Na Case 230 nima pogona na prikolici. Ima pa na prikolici gume s profilom kot na traktorju, da prikolica bočno ne zdrsne.
3. Ponujali so mu pomožen hidrostatičen hidravličen pogon za prikolico, ki se pritisne občasno-začasno na pnevmatike kot dinama na biciklu.
4. Za Landini bi bilo primerno na prikolici omejiti moment na 30% razpoložljivega PTO (dajte že enkrat povedati, ali ima z menjalnikom sinhroniziran PTO).
5. Pogonskega momenta na prikolici se ne da izračunat!!!
V 70 letih so v Tamu razvili za JLA vozili T110 in T150. Moj glavni mnetor prof. Matija Fajdiga je iz optimizacije pogonskega sklopa naredil doktorat , mislim da leta 1975. Pojdite v knjiznico na FS in poglejte to delo, kaj vse je bilo potrebno opraviti (meritve mometov na kardanih, analiza posnetkov, napoved verjetnosti poškodb na tansmisijskem sklopu). Zahteva vojske je bila, da vozila zdržijo z določeno verjetnostjo ne več in nič manj kot 100.000km, da bi bila vozila čim lažja. Sam sem potem sodeloval pri preizkušanju razdelilnikov pogonov v laboratoriju na FS in preizkušanju polosi na hidravličnih pulzatorjih za ZRMK. Pozneje smo merili tudi momente na pogonski osi na Zastavini Z101 med vožnjo po naročilu Zastave. Trenutno najmodernejšo metodo za oceno dinamične vzdržljivosti smo prvi v Evropi opravili na primeru podvozju Adrijine karavan prikolice po nekaj letnih raziskavah: analiza vzdržljivosti vzorcev materiala, snemanje deformacij med vožnjo po različnih terenih, analiza na osnovi "metode deževnih kapljic", računalniška napoved vejetnosti nastanka poškodbe.
Nekateri bi pa kot scrkljani otroci zahtevali takoj odgovor, ki terja veliko časa, dela in znanja.

[vili]

čiro:

uf: fajdifa je pa vedel skoraj vse, me je imel , tudi o jla je "nakladal"..., o čemer pišeš zgoraj, super je bil...

podoben projekt je tekel tudi v moji bivši firmi tam nekje leta 80???, z ZRMK-ja so prišli fantje in smo na eno os 20 tonske prikolice na čepe pod ležaje koles nalepili merilne lističe, da so bile deformacije čim bol realne, potrebno je bilo vse pripraviti pofrezati, nalepiti lističe, potem so pa fantje vse skupaj zvezali s kompom v kabini mercedesa avto kočevja in se je potem vozil po evropi..., ja temeljne raziskave so grozljivka..., privoščijo si jih lahko samo najmočnejše ekonomije, kakšni max planki v nemčiji, pa angleži..., dobro pa ameriji tudi..., pa še kdo, jan niso pa to podatki kar tako, jih snameš z neta, ja tudi, samo moraš vedeti kaj z njimi početi... ali pa tudi ne..., to je pa največkrat...

[romi]

Kljub vsem raziskavam glede pogona na Tam 110 in 150, pokajo prednje polosovine kot za šalo že če je kamionček polno naložen, bog ne daj da vklopiš še blokado diferenciala. Včasih gre zglob, včasih odleti na celo, torej ena velika žalost. Verjamem da je bila zadeva testirana, itd, vendar vem da je bila okvara polosi glavna hiba teh vozil v JNA in pozneje v SV.

[vili]

romi:
govoriš o oseh, poloseh, ali o pogonskih gredeh koles, če govoriš o oseh in, če so pokale potem so odletavala cela kolesa..., dajmo se že enkrat naučiti kaj je gred in kaj je os... (kakša polosovina za božjo voljo..., en kulčev prevod iz nemščine - halbakse...), da en "strojnik" to napiše, ja "polosovine" so v meh. delavnicah..., to pa ja...

[romi]

Uf, seveda je govora o pogonskih gredeh koles.

[vili]

no romi, ja, to je to...
sem pisal zgoraj o projektu z ZRMK-jem in je šlo za osi tovornih prikolic... (te se ne vrtijo, ampak omogočajo vrtenje drugim elementom..., tudi TAM-ci so imeli tako osi kot gredi... )