Električna mobilnost

[vili]

ja grega izgleda, da je "plinodinamika" dokaj hhebena..., ja pa te difuzije, pa še kaj..., ja bo nekaj na tem..., samo to, ko so po krajini na hrvaškem v letih 90...95 minirali hiše, so na podstrešju odprli jeklenko propan - butana, v kleti pa so prižgali svečo in so šli, potem pa bum..., hiša je kot nova, ampak cegli ne držijo več nič, samo malo...

[Žerjavar]

Gre se za difuzijo plinov v ozračju, kjer se zaradi svojih velikih kinetičnih energij molekul vse skupaj meša.

To je res. Res pa je tudi, da se težjemu plinu delež z višino manjša. Če ja delež CO2 v zraku pri tleh 3%, potem ga bo na 20 km le še 1,5%.
Toplogredi plin bi naj bil tisti, ki preprečuje sevanje toplote zemlje v vesolje. To je dejansko infrardeča svetloba in potuje skozi plin zelo podobno kot svetloba, dejansko jo plin že bolj zadržuje kot svetlobo.

[CADfreak]

Pozdrav

Zanimivo je, da skoraj vsaka dobra tema med debato zaide na druga področja, ki so navadno povezana z izhodiščno temo. Nekje sem celo zasledil izjavo, da dobre teme vedno zaidejo vstran od začetne.

Bom poskušal malo to temo spraviti v smer iztočnice, kolikor bom uspel, pa se bo kar hitro videlo.

Te električne mobilnosti ne spremljam kaj posebej, kolikor mi pač pride na pot. In vedno se ponavlja vprašanje polnjenja baterij in to iz več vidikov, eden od njih je tudi hitrost polnjenja baterij pri poteh, ki presegajo kapaciteto baterije vozila. Tukaj smo omejeni s fiziko (krajši čas polnjenja, več amperov moramo »sfilati« v baterijo) in kemijo (baterija rabi za kemične procese pri polnjenju določen čas in lahko pri tem »prebavlja« samo določeno amperažo). Zanimivo se mi zdi, da se izmenljivih baterij tukaj ne omenja kaj dosti. Marsikdo bo rekel, da ena oblika baterije ne more ustrezati vsem vozilom in to je res. Ampak tukaj mislim bolj v smeri modularne gradnje. Tako je npr. baterija Tesle model S sestavljena iz 7104 Li-Ion celic velikosti 18650 (premer 18mm, dolžina 65mm). Avto industrija bi se lahko npr. dogovorila, koliko takšnih ali drugačnih celic bi lahko sestavljalo osnovni baterijski modul za vozila. Vsako vozilo bi imelo okvir, ki bi nosil in kontaktiral določeno število takšnih modulov. Okvir bi lahko imel tudi nosilno funkcijo v samem vozilu. Različna vozila bi lahko imela različne okvirje, pač v skladu s potrebami. Na »energetskem servisu« bi se vozilo pripeljalo na servis, izvršila bi se avtomatska identifikacija vozila, da se določi, kakšen tip okvirja ima vozilo. Vozilo bi se namestilo na mesto, kjer bi se izvedla izmenjava baterij, podrplo (okvir je nosilen ), okvir bi se odstranil in namestil drug, enak, samo s polnimi baterijami. Seveda bi na voljo bile samo najpogostejše oblike okvirjev (platforma) s prednapolnjenimi baterijami. Pri tistih manj pogostih bi okvir šel na avtomatsko linijo, na katerem bi se prazni baterijski moduli zamenjali z napolnjenimi, potem bi se pa isti okvir vrnil in pritrdil nazaj v vozilo. Moduli ali okvirji bi se tako lahko polnili dalj časa, seveda bi vsak tak »energetski servis« moral imeti določen »pufer« modulov, da bi lahko normalno obratoval. Pa še s tovornjaki bi jih lahko prevažali med »energetskimi servisi«, če bi se za to pokazala potreba. Na ta način bi »postanek za polnjenje« bil po dolžini nekje tako dolg, kot danes potrebujemo za napolnitev praznega rezervoarja.

Druga zadeva, ki bi jo lahko uvedli in standardizirali, ki je pri klasičnih gorivih za motorje z notranjim izgorevanjem ne poznamo, je napajanje vozila med vožnjo. Švedi že testirajo tak sistem. Seveda pa je potrebno za to izgraditi ustrezno infrastrukturo, omejen doseg električnih cestnih vozil pa bi se teoretično podaljšal (pri avtonomnih vozilih) do točke, do katere je izgrajena ustrezna infrastruktura.

https://eroadarlanda.com/the-technology/

Pa še ena stvar se dogaja, vedno bližje smo vozilom, ki bodo pri vožnji avtonomna, torej ne bodo potrebovala aktivne udeležbe potnika oziroma se bodo prevažala tudi brez njega. In ta avtonomnost lahko privede do povsem drugačnega obnašanja kupcev. Zelo hitro po »uzakonitvi« takih vozil se bodo pojavili servisi, ki bodo ponujali prevoz kot storitev (lahko celo, da se bodo takšni avtomobili pojavili najprej predvsem zaradi takšnih ponudnikov, Uber je sam udeležen v razvoju takšnih cestnih vozil). Zakaj bi si sploh lastil tako avtonomno vozilo, če si lahko preko aplikacije v pametnem telefonu zjutraj naročim prevoz v službo, vozilo me ob želenem času pričaka pred vrati, vstopim in me odpelje v službo. Pred službo izstopim in v trenutku pozabim na vozilo. Ne rabim iskati parkirišča, ne zanima, kdaj poteče registracija, koliko bo vozilo vredno čez toliko in toliko let. In ga pokličem, ko ga rabim. Res ne vidim razloga, da bi si takšno vozilo lastil...

Ampak še vedno ostaja ključno vprašanje, kako proizvesti dovolj elektrike, da bo vsa te e-mobilnost dosegljiva vsem. Verjetno bomo se morali kar sprijazniti z nuklearno energijo, hkrati pa razvoj baterij za to e-mobilnost morebiti kaže rešitev za netrajne (a baje zelene) vire energije, kot je vetrna in sončna, Električna energija se bo proizvajala takrat, ko bo vir na voljo in hranila v takšnih baterija za tisti trenutek, ko bo potreba po njej...

Mast, sem se razpisal...

P.S. Sam sem e-mobilen (vsaj kar se prevoza v službo in nazaj tiče) zadnjih 15 let. In to na klasičen način, brez baterij in že zdaj brez lastništva nad prevoznim sredstvom. Vozim se namreč s Slovenskimi Železnicami na trasi, ki je elektrificirana...

Lp

Jože

[six10]

Kapital vedno narekuje smer razvoja, in nič drugače ne bo tukaj...

[bpod]

Trenutno še živimo v "prostorskem in ekološkem izobilju", ko je ljudi še znosno "malo" glede na razpoložljivi prostor in vire. Resne spremembe se bodo začele, ko temu ne bo več tako in to bo kmalu. Takrat se bodo porušile vse trenutne samoumevne navade kot je npr. 100km pot v službo vsak dan. Lastništvo avtomobila bo postalo čudaštvo, letalski prevozi bodo omejeni in za letalske poti na dolge razdalje bo potnikom izdajala dovolilnice "vlada". Sliši se skrajno čudno, a ni tako daleč to kar sem opisal.

[vrzi1]

Kapital in razvoj delujeta skupaj. Kapital placuje potencionalno dobre razvojne projekte, ki kmalu vrnejo obogaten denar. Razvojno neprofitne projekte financira drzava, ampak samo toliko, da ima politika mir. Usmeritve pa daje tudi politika. Pred leti je nekdo pisal, da bo svet razdeljen in ograjen s fizicnimi ograjami. Nisem verjel. Danes verjamem. Mogoce zato Europa forsira elektromobilnost. Viri za proizvodnjo elektrike se niso izcrpani. Naftnih virov nimamo dovolj za vse. Se že drazijo. Znani ekološki viri (vodik ...), še niso za redno uporabo. Tako, da trenutni razvoj pri mobilnosti gre v to smer. Hoces ali noces. Prej se bomo prilagodili lazje nam bo. Na naso sreco bo prehod pocasen, tako da bomo se imeli cas izrabiti avtomobile. Preprican sem, da avtomobilska industrija ne bi razvijala elektro avtomobilov, ce ne bi bilo to nujno. Kapital bo na kratek rok izgubil, na dolgi pa bo obdržal pozicije na trgu.

[vili]

vrzi:
a morda konkretno počneš kaj na energetiki..., samo malo tako..., ni panike...???, ne pričakujem odgovora...

[vrzi1]

Nic od tega na kar sumis nisem nikoli delal. Sem pa v penziji. Nimam časa.

[čiro1950]

V planu je veliko hidroelektrarn: https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_el ... _Sloveniji. Z njimi in s poljem vetrnih elektrarn kot je v Dolenji vasi: https://sl.wikipedia.org/wiki/Vetrna_el ... olenja_vas z 2,3MW, bi morda nabrali proizvodnjo nuklearke, ki nam manjka za napajanje avtomobilskih akumulatorjev. Kot sem zasledil še ni ideje za reciklažo Li baterij in sončnih panelov, kar ni lastnost zelene energije.

[grega09]

Vedno mi je bilo zanimivo pogledati, kaj potrebujemo na tleh za tista drobna 2 MW na 100 m višine.
https://sl.wikipedia.org/wiki/Vetrna_elektrarna_Dolenja_vas#/media/File:Ve-dolenja-vas_temelji.JPG

[Žerjavar]

Ocenjujem, da ima ta temelj kakih 8 m premera. To ni dovolj za goli stolp 100 m višine. Potem pa mu dodaj še razmeroma velike horizontalne sile vetra na tej višini. Če rečem, da je tam gori stalen veter 72 km/h bo moral za 2 MW delovati s silo 100 kN. Le približno.

V planu je veliko hidroelektrarn

Tudi če boš vso tekočo vodo Slovenije 100% izkoristil, ne boš dobil 2 MW. Kaj bodo rekli kvazi zaščitniki narave?

[dm84]

Tudi če boš vso tekočo vodo Slovenije 100% izkoristil, ne boš dobil 2 MW. Kaj bodo rekli kvazi zaščitniki narave?

2GW? 2MW pa menda ja še naberemo
Pred petimi leti sem imel priliko v živo od znotraj videti to zadevo:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Jez_Itaipu
20x700MW, Francis, cca 120m padca.Impresivno... Zares.

[strojnix]

Ocenjujem, da ima ta temelj kakih 8 m premera. To ni dovolj za goli stolp 100 m višine....

Tu pravijo da je temelj 15 m premera...

https://sl.wikipedia.org/wiki/Vetrna_el ... olenja_vas

[vili]

se vozim na primorsko, pri razdrtem še kar stoji, še ni padla...

[fikus_]

v temelju je 500 m3 betona kar je okrog 1300 T + 50 T jekla