Dograditev ventilatorjev k klasičnim radiatorjem

[vili]

ej stari, pridem iskat zrihtej..., roka..., ja..., samo povej kam...

[čiro1950]

Se strinjam, da ventilatorji koristno znižajo temperaturo obtočne vode v radiatorjih, kar je koristno pri toplotnih črpalkah, da kompresor tlači plin v kondenzator na nižji tlak in temu ustrezno nižjo temperaturo. S tem porabimo manj elektrike, kaj pa prihranimo pri kurjenju fosilnih goriv, mi pa ni jasno. Tam moramo imeti tolikšno temperaturo v dimniku, da nam para ne skondenzira ( izjema so plinski kondenzacijski kotli, jaz ga na žalost nimam, stenski Junkers iz leta 1988 še vedno dela).
Zanesljivo pa manjka pred ventilatorji filter za prah.

[mipax]

Ventilatorčki so relativno tihi, imajo 34 dB.
Zaradi zmanjšanja hrupa, kadar ne bo potreben velik pretok zraka sem predvidel regulator napetosti in s potenciometrom lahko nastavim, da se vrtijo počasneje.

Glede prahu je pa res, ko sem prvič postavil ventilatorčke pod radiator je dobro očistilo radiator prahu.

Še nekaj podatkov za en ventilator 92x92x25

Podatki ventilatorčka.jpg (18.58 KiB) Videno 6125 krat

[fikus_]

Hrup bo lahko ublažili še tako. da bi uporabili kakšne gumijaste "nogice", da se vibracije z ventilatorjev ne prenesejo na radiator. Ker po ceveh se hrup zelo dobro prenaša po celotnem ogrevalnem sistemu.

[vili]

zdaj, ko se igram s kaloriferjem, dokler ne dobim sistema od mipax-a, vidim kako v radiatorju plešejo pajčevine, bo treba sesati..., ja kamin pa dela na 12 kW (špar cca 6 kW) že eno uro še ni prišel na nastavljeno 62 C, samo po občutku traja dlje..., se očito na tem radiatorju pozna večji odvod toplote in večja moč, v ofisu pa zdaj cca 21 C, ob osmih, ko sem zakuril cca 18 C..., no za kaj bolj relevantnega je potrebno imeti res NASA center..., to so samo tako malo heci...

[5'r]

Čez palec, oz. po kmečki logiki:
dvojna količina odvedenega ogretega zraka, dvojna količina energije + izgube

[vili]

ja peter,
prav imaš..., ni drugače..., samo, če pa hočeš res nekaj merit, da dobiš nekaj relevantnega - eksaktnega, pa pri klimi ni zahebancije...

[Žerjavar]

Možno je računsko vsaj približno zajeti. Pri naravni cirkulaciji zraka ob radiatorski površini vidiš iz moči ogrevanja in temperature vode, da padec moči ni linearen s temperaturo ampak je padec pri višjih temperaturah (večja hitrost zraka) hitrejši kot pri nižjih temperaturah vode. Če bi imel hitrost gibanja zraka ob radiatorju enak, bi moč padala linearno. Pri še večji prisilni (ventilator) hitrosti zraka, bi bila moč radiatorja pri višjih temperaturah še večja, vendar nikakor 2 x večja. Za vsaj približno primerjavo bi moral imeti ob podatku za moč tudi podatek o hitrosti zraka glede na temperaturo vode.

[čiro1950]

Pretok vode skozi radiator se izračuna iz podatkov radiatorja: Korado Type 33 PLAN , H=600mm, L=900mm, temp. prostora=20°C,temperaturi vode t1/t2=55°C/45°C, toplotna moč P=1074W. Toploto (energijo) prinese voda: P=q.c.delta(T), c=4185 J/kg K , delta t=10°C ,in dobite pretok vode q=0,0256324 kg/s.
Pretok vode se pri instalaciji radiatorjev nastavlja z ventilom na iztoku, toliko časa da dobimo želeno imensko temperaturo na iztoku 45°C, vhodna temperatura je fiksirana s pečjo na 55°C. Seveda bo po vklopu ventilatorjev na iztoku nižja temperatura vode in s tem po enačbi energije vode dobite več energije(delta(T) bo večja). Lahko se igrate z ventilom in spreminjate pretok, če želite še več energije. Nov pretok(pri novem položaju ventila) zopet izračunate iz podatkov radiatorja in korekcijskega faktorja na strani 45 kataloga Korado, če zopet ustavite ventilatorje in izmerite temperaturo vode na izhodu. Dejansko se energija radiatorja spremija z razmerjem izhodnih temperatur, pretoka ni treba računati, ker se vrednost c malenkostno spremija s temperaturo.
Se bojim, da bi dobili pred 50 leti na TŠSS na Aškerčevi pri prof. Tomažu Japlju dipl.ing cvek, če tega ne bi znali.

[Žerjavar]

Sedi, pet!
To je le polovica zgodbe. Z dovolj velikim pretokom vode lahko dovedeš dovolj energije v radiator.

Drugi del zgodbe pa je odvod energije iz radiatorja v zrak. Koliko energije bo prestopilo v zrak pa je odvisno od povprečne temperature površine radiatorja, velikosti površine in povprečne hitrosti gibanja zraka ob površinah radiatorja (prestopni koeficient alfa). Koeficient alfa se glede na hitrost zrak spreminja od 14 do 40 W/m2K. Ocenjujem, da prisilno povečanje toka zraka lahko tudi podvoji moč radiatorja.

Z bistvenim povečanja pretoka vode si dvignil izstopno temperaturo in s tem povprečno temperaturo le za polovico dotedanje razlike. Pri režimu 55/45 °C si povprečno temperaturo lahko dvignil iz 40 na 43 °C, kar pomeni povečanje moči radiatorja za 20%.

[mipax]

Hvala "čiro1950" za zgornji izračun. Tudi sam sem sklepal, da mora z večanjem razlike temperature naraščati oddana moč radiatorja, vendar me je motil izračun s kalulatorjem KORAD na spodnjem linku, kjer se moč radiatorja z večanjem temperaturne razlike manjša.

Morda je to mišljeno ravno v primeru, če se razlika spreminja z zapiranjem regulirnega ventila spodaj, torej z zmanjšanjem pretoka čez radiator.
Prosim, če lahko še kdo preveri s tem programom, kaj je to mišljeno - zavihek Other Conditions. (pred uporabo je treba spremeniti jezik v angleščino!)

http://www.usskorad.sk/en/software.htm
Calculation tool KORADcalc 3.62 (version XLSM, 680 kB) for MS Excel 2007 and later
Calculation tool KORADcalc 3.62 (version XLS, 1,1 MB) for MS Excel 2003

Se mi pa zdi tudi razlaga "Žerjavarja " smiselna.

Ko bom imel priliko, bom ponovno premeril temperature in naredil izračun učinka ventilatorja. V vsakem primeru pa bom po montaži toplotne črpalke vgradil v ogrevalni sitem tudi merilnik toplote, ki sem ga vzel nazaj, ko so v bloku menjali merilnike in natančneje pomeril izkoristke in moči.

Ker v objektu, ki ga nameravam ogrevati ne morem menjati radiatorjev s stalnim gretjem, bom poskusil izboljšati izkoristke toplotne črpalke pri nizkih zunanjih temperaturah, s prisiljenim prezračevanjem radiatorjev - ogrevati z nižjo temperaturo, če se bo dalo z do 45 °C. Vse radiatorje imam tip 22, primerne moči za ogrevanje s temperaturo 60-70 °C.

[čiro1950]

Žerjavar: To dodatno hlajenje izhodne vode poveča termodinamičen izkoristek toplotne črpalke, ker se kondenzacija konča v Carnotovem procesu čimbolj levo pri čim nižji temperaturi, s tem iz okolice povlečemo s toplotno črpalko več energije in prihranimo na elektriki za pogon kompresorja. Poglejte si moj prispevek v Samogradnja toplotne črpalke (ali nekaj podobnega, kjer sem s praktičnim primerom to pokazal. Žal mi administrator ne pokaže vseh mojih prispevkov in vam ne morem napisati linka).
Vaše razmišljanje pa v teoriji velja, kadar imaš na voljo obilo zastonj energije in šparaš na velikosti radiatorjev, česar pa v realnosti žal ne obstaja. Nobenega energetika ne zanima visokotemperaturno potratno ogrevanje(eksergija je draga, poglejte v Ranta, je na spletu), vsaj jaz šparam pri stroških ogrevanja, imam tudi toplotno črpalko za ogrevanje radiatorjev, ki sem jih zamenjal z večjimi in bom tudi jaz vseeno dodatno prigradil pihalnike, ko bodo na voljo . Me zanima, če vi ogrevate radiatorje na temperaturah 90/80 in koliko zastonj polen za to pokurite.
Sem našel eno povezavo, ne sicer pravo, vendar za energetike nazorno: viewtopic.php?t=29288

[Žerjavar]

razmišljanje pa v teoriji velja, kadar imaš na voljo obilo zastonj energije in šparaš na velikosti radiatorjev, česar pa v realnosti žal ne obstaja. Nobenega energetika ne zanima

Se ne strinjam.
Res je, da sem pisal, da povečanje hitrosti zraka ob radiatorju poveča moč radiatorja, je pa razumljivo, da pri obstoječem radiatorju povečuješ moč, če ti ne zadošča obstoječe stanje. Za povečanje moči lahko koristiš tudi višjo temperaturo vstopne vode, povečanje pretoka vode, … Velja pa tudi obratno, kot ti omenjaš, za možnost nižje temperature (TČ) lahko koristiš isti radiator z dodanim ventilatorjem.

Energetika zanima vsakega z vidika ekonomike - nihče nima zastonj ogrevanja.

[reber]

Z ventilatorji preverjeno povečaš prenos toplotne energije iz radiatorja v prostor. Če je radiator premajhen, bodo ventilatorji poskrbeli za večji odvzem, seveda mora biti tudi pretok tople vode dovolj velik, sicer se bo radiator tako ohladil, da bo postalo neuporabno.

Preverjeno sistem z ventilatorji prinaša na okrog indikatorje za merjenje porabe, ki so jih pred leti montirali vsem na skupnem ogrevanju, zadnjo sezono so jih menda že prvič menjali... spet bo nekdo fajn pokasiral. Indikatorji merijo temperaturo radiatorja in s tem "merijo" teoretično porabo. Če radiator pospešeno ohladimo z ventilatorji, bo odvzem toplotne energije večji, indikator pa bo zaradi nižje temperature "izmeril" nižjo porabo in ne samo to, z ventilatorji se odvzame večja količina energije kot je sicer navedeno v sistemu glede na velikost radiatorja.

[mipax]

Radiatorje imam zadosti velike za dogrevanje s 60 st.C, ko se enkrat objekt segreje. Še prevroče je. Objekt je majhen. Z ventilatorji želim samo doseči, da bo toplotna črpalka delala lahko čim nižji temperaturi.

Glede merjenja toplote pa imam pravi merilnik toplote, ki meri pretok in razliko temperatur, ne merilnik, ki se namesti na sam radiator tako imenovani delilnik stroškov toplote. Ga pa še nisem zmontiral.

merilnik1.jpg (9.8 KiB) Videno 5846 krat

Pretok zraka čez radiator je potrebno seveda uskladiti s pretokom vode, da je temperatura izpihanega zraka iz radiatorja primerno toplejša od okoliškega zraka.