Različne tehnike varjena in rezanja

[Demz]

Nič ni narobe, Vili. Ko si pa že alkimijo omenil, sem se pač spomnil tudi ene žlahtne finte, kako so se včasih lotevali zlato delat ... ob majhni pomoči acetilena. Ter glavno, da razvije acetilen ob izgorevanju daleč največ toplotne energije, vse skupaj uporabno tudi "navadnemu človeku" in ne samo vesoljski tehnologiji.
Ter, da - če ga malce "alkimistično" skombiniraš s cianidi (upam da se še prav spomnim, vsekakor bo pa treba najti tisto mojo knjigo ), dobiš v plamenu okoli 4500 °C , oz. je mogoče tudi malce pod 5000 °C . Topi vse kar je danes poznano.

Prave coprnije so to, škoda da so malce pozabljene.

Kako se pa z avtogenim dela, je pa znanje 4. stopnje srednje poklicne šole in z vajeništvom. Brez vajeništva postane zadeva uboga - in ravno to se nam je zgodilo v 80. letih prejšnjega stoletja. Bil sem mentor, kakih 10 let in se grenko spomnim tistih časov ter znanja starih mojstrov, ki je izpuhtelo v nič - ravno zaradi neumne (ali arogantne, povzpetniške) oblasti, ki ni hotela slišati feedbacka stroke!

Flaše pa le odpirajte in zapirajte do konca - sicer bo žlahtni acetilen čez noč pobegnil iz njih kot duh.

Kako se pa zlato kuha z acetilenom in sulfidi, pa drugič. Ni treba vsega naenkrat, da ne bi prehitro kje kaka bogatija nastala ...

[dakomat]

En šolan centralist je rekel, da morajo biti varovalke na gorilniku in na reducirnem ventilu. Če pa so cevi daljše kot 25 m (za dolžino cevi nisem siguren), pa tudi na sredini. Varovalke imajo tudi "rok trajanja".

Hvala za odgovor.

Kako se pa zlato kuha z acetilenom in sulfidi, pa drugič.

Ti še ga ne kuhaš?

[vili]

ma demz ma kepe auruma..., zlata..., saj je rekel, da ja za acetilenom samo še at. bomba, tu je pol pa zlato..., bo pa ja znal malo jedra pohebat..., saj je blizu krškega, pa malo fukne en njegov prjatu nekaj v reaktor, pa je..., na kocu šihta pa potegne ven, saj veste kako je to šlo včasih..., dej to zrihtej...

[Demz]

ma demz ma kepe auruma..., zlata...,

Bog naj pozlati tvoje besede ...

Sicer sem pa na hitro nekaj našel preko viki ...

Dician ustvarja med zgorevanjem v kisiku drug najbolj vroč naravni plamen s temperaturo preko 4525 °C.[18][19] Najbolj vročega ustvarja dicianoacetilen (N≡C−C≡C−C≡N) - 4990 °C.

Tretjega najbolj vročega naredi ravno acetilen (etin bolj pravilno), z izgorevanjem v kisiku, okoli 3300 °C .

Zadeva nastaja že v plavžu in je strupena kot hudir , lahko jo pa sintetiziraš laboratorijsko iz npr. živosrebrovega cianida - toda ponovno, strašno strupena reč. Cianid, ki te ubije prej kot v eni minuti.

Ok, glede kuhanja zlata je pa tako, da v bistvu niti ni treba acetilena. Rabiš ga vkolikor je žena (ali pa mama) doma. Če je ni doma, lahko delaš na domačem šporhertu. Če pa je doma, moraš pa v delavnici improvizirati z acetilenom.

[dakomat]

Ok, glede kuhanja zlata je pa tako, da v bistvu niti ni treba acetilena. Rabiš ga vkolikor je žena (ali pa mama) doma. Če je ni doma, lahko delaš na domačem šporhertu. Če pa je doma, moraš pa v delavnici improvizirati z acetilenom.

Saj ženske so tudi mahnjene na zlato... verjetno še bolj kot moški...

[Duroplast]

Ok, glede kuhanja zlata je pa tako, da v bistvu niti ni treba acetilena. Rabiš ga vkolikor je žena (ali pa mama) doma. Če je ni doma, lahko delaš na domačem šporhertu. Če pa je doma, moraš pa v delavnici improvizirati z acetilenom.

Saj ženske so tudi mahnjene na zlato... verjetno še bolj kot moški...

Bohnedaj povedat, kaj delaš. Garant pihdarija pri bajt.

[TaVzdrževalec]

Spoštovane kolegice in kolegi stroke!

Na projektu smo naleteli na težavo pri razrezu gladilnega (yankee) valja premera cca. fi 4500 m x 5000 x 45 mm. Ker naročnik nima podatkov o materialu iz katerega je valj izdelan smo k delu pristopili s poskusnimi metodami. Skratka pričeli smo z avtogenim rezanjem (acetilen - kisik) in smo dosegli 0,5m dolžine reza v eni uri. Izredno težko je segreti površino, da bi pričeli z rezanjem. Glede na to dejstvo predvidevam, da je zunanji sloj nekaj mm iz mangana - to predvidevam tudi zaradi samega obratovanja stroja, saj čez ta valj "teče" papir in ga obrablja. S kotno brusilko smo skušali zbrusiti žleb, da bi s tem zmanjšali oz. izničili sloj nanosa mangana.

Potem smo k delu pristopili s plazemskim razrezom valja, vendar neuspešno. Nazadnje pa smo poskusili še razrez z grafitnimi elektrodami, vendar je efekt isti kot pri avtogenem rezanju. Zanima me ali se je že kdo srečal s podobno problematiko in s katerim postopkom ste pristopili k delu?

Mogoče predlagate razrez s kisikovim kopjem? Zavedam pa se, da je pri tem postopku tudi potrebno dodobra segreti območje rezanja, da bi lahko s kisikom izpihovali talino.

Izrezali smo tudi vzorec valja in ga poslali na kemično analizo.

V prilogi pa najdete še slike.

Že v naprej se zahvaljujem za odgovore.

Lp,

TaVzdrževalec

[fikus_]

Kaj pa varianta kisikovo kopje + abrazivni pesek. Sivo litino se reže z tem.

[Demz]

Uh, ... Yankie valj ... kaj ste iz Sladkogorske?

Ne vem, na kalandrih so bile nitrirane površine, ... zdi se mi da je bil trdi krom čez. Zakaj ne bi šlo s plazmo? Bom jutri poklical okoli prijateljev, ker sem sicer že skoraj 30 let ven iz papirništva.

Aja, debelina 45 mm? To mora iti s plazmo, vsaj 160A.

[TaVzdrževalec]

Kaj pa varianta kisikovo kopje + abrazivni pesek. Sivo litino se reže z tem.

Kisikovo kopje mi je poznano samo kot teoretično, v praksi se s tem postopkom še nisem srečal.

Ali je možno dobiti kakšen kontakt?

Hvala!

Uh, ... Yankie valj ... kaj ste iz Sladkogorske?

Ne vem, na kalandrih so bile nitrirane površine, ... zdi se mi da je bil trdi krom čez. Zakaj ne bi šlo s plazmo? Bom jutri poklical okoli prijateljev, ker sem sicer že skoraj 30 let ven iz papirništva.

Aja, debelina 45 mm? To mora iti s plazmo, vsaj 160A.

Tako je...

S plazmo nam ni uspelo pri 150 A... Do sedaj pri razrezih takih in podobnih valjev nismo imeli problemov.

[SAJKO]

Poglej na netu EBC technology d.o.o. Na celjskem sejmu je bila predlanskim ena hrvaška firma, ki je prodajala nekaj takega-najbrž so bili tile, lahko pa tud kdo drug, spomnim se pa, da so bili iz Hr.
Valj je najbrž litina, kakšna pa , ve pa sam tist, k ga je naredu-vidi se, da se sploh ne reže, ampak sam toliko, kolikor plamen stali, odpihne-tko kot pr rostfreju al pa sivi litini. Najbrž je tolk legiran, da ne odgoreva.

[vili]

sajko:
bo verjetno kaka legura, ki ima tališče nižje kot vnetišče, mislim, da je nekaj takegam, verjetno brez analize nebo nič...
kolikor so me učili pri takih legurah pride do izoterme, temperaturnega zastoja, legura se samo tali noče se pa vžgati, kisika ne hebe, mislim, da je nekaj takega, ma ta metalurgija ni tako "ajnfoh"...

vzdrževalec: pa povej, kako boste to rešili, da bomo vedeli tudi ostali...

[fikus_]

"Kisikovo kopje mi je poznano samo kot teoretično, v praksi se s tem postopkom še nisem srečal.

Ali je možno dobiti kakšen kontakt?"

To sem srečal pred leti, ko so delavci od Surovine rezali star ruski karusel iz SL. Mogoče se pozanimaš pri lokalni Surovini, če imajo to zadevo.