Merila za vrednotenje inženirskih storitev

[Deutz]

Pri veletrgovskih poslih za običajno potrošno blago je marža ki jo prišteje veletrgovec verjetno 20-25 %, manj pogosto pa veliko večja ali pa veliko manjša. Pa veletrgovec tudi z tem procentom plača zaposlence,režijsko administracijo, prostor, energente, pogosta potovanja, reprezentacijo, avtomobile, telefone..... in seveda svoj profit !! in kljub tem še vedno manj ali več vsi dobro poslujejo.
Ja hm.. mogoče ni primerjava popolnoma primerna ampak procenti povejo tudi nekaj...
Torej če posel vrednotijo po ceni projektantske ure in od tega odvzamejo plačo projektanta še vedno obstaja ogromno nerazmerje med to plačo in vsemi ostali stroški v primerjavi z predhodnim primerom..
Zdaj, ali jim je poslovno-organizacijska sposobnost zelo slaba, ali pa res zlorabijo svoj kapitalistični hijerarhijski položaj za preživetje.
V vsakem primeru izide da investitor plača mnogo... mnogo.. več kot pa je dejanska vrednost projektiranja... No, za tolažbo ni samo pri projektiranju tako..... ampak... potem pa jamramo nekateri.... drugi so pa tiho.

[grega09]

Štacunarji, ja... Ti niso še nikoli nič ustvarili, samo kupijo in dražje prodajo...

Bom samo rekel, da te zapisane marže veljajo bolj za potrošno robo in vsakdanje dobrine. Prejšnjič sem dobil dva reklamna letaka v nabiralnik od dveh trgovcev s pohištvom. Identična sofa, pri enem 500 €, pri drugem 900 €. Pa še prvi je imel po vsej vrejetnosti 300% maržo, glede na to kakšen šrot prodajajo. Tu pač igrajo svojo vlogo količine, delo tehničnega kadra je čisto nekaj drugega in dokler bomo to na strojniškem forumu primerjali, bo sranje...

Druga primerjava je pa tale:
- Yaskawa Slovenija, tovarna Kočevje, investicija 25 miljonov €, cca. 12.000 m2 površin, cca. 2100 €/m2.
- Trgovski center Aleja, Ljubljana, investicija 150 miljonov €, cca. 32.000 m2 površin, cca. 4700 €/m2.

Pa mi naj zdaj nekdo razloži, kje se kaj ustvarja, pa kje se zapravlja. Sicer je res, da je Yaskawa malo drugače predstavljena, kar v resnici verjetno bo, pa vseeno...

Je pa hudič, ko vidiš kakšno sranje dajo od sebe gradbeniki in tudi nekateri strojniki. Brez kakršnih koli razdelanih detajlov. Sem tudi sam v gradnji in samo gledam , kaj je za gradbenika končna tehnična dokumentacija. Za večino tega se pa strinjam, da je hudo preplačano. In potem se ustvari mnenje, da je vsepovsod prisotno samo polovično opravljeno delo, ki ni vredno plačila...

[vili]

grega:
a si videl našo lepo yaskavo... , bosta še dve???...

[grega09]

Sem jo videl, ja.
Ko sem bil lani konec decembra v vaših koncih, sem šel malo naokrog in so se mi vhodna vrata sama odprla, pa nikjer ni bilo nikogar, ki bi me ven nagnal. Pa sem se malo na hitro razgledal. Sem si rekel, če koga moti, bo že prišel mimo ali pa vsaj vrata zaklenil za mano. Sicer v hali še ni bilo nič zanimivega za videti... Potem sem šel pa ven in do vratarja tam na drugem koncu hale in mu rekel, če si lahko ogledam objekt od znotraj, pa je rekel, da "ne može".

Pa da še dodam. Ogromno je enih stvari v takšni proizvodnji za tistih 2100 €/m2. Na koncu je cena še nizka.

[KrajncM]

kar se tiče inženirskih uslug in vrednotenje le teh, je moje mnenje baziranih predvsem na inženirje na začetku karierne poti:

-Inženir je toliko vreden, kolikor se je pripravljen prodati najcenejši med njimi.

kar hočem s tem povedati, da v določenih regijah in podjetjih začetna plača 850 eu neto (1100-1200 bruto), drugje pa je ta cifra večja za 100 evrov ali pa celo več. Ampak meni osebno to ni nič sporno, ker moreš gledat iz vidika reševanja problemov. Začetnik ti porabi za problem npr. 5 ur, izkušeni inženir 2 uri, majster v delavnici pa 30 min, ker bo problem rešil še enostavneje, ker je bolj vpet v prakso. Pa ma torej prvi plačo 850 neto, drugi 1000 evrov tretji pa minimalca. Ampak ker ponavadi vodstvo zanima samo začetna investicija (plača) in končni rezultat, med zmes je pa black box je to problematično. Sploh za ljudi v režiji. Torej druga dva imata bistveno premalo plačo.

Če se vrnemo nazaj na vrednotenje oz. inženirsko uro, sem si pred kratkim delal manjšo kalkulacijo, koliko bi bila ovrednotena lastna ura, če bi izvajal usluge konstruiranja v popoldanskem času:

fiksni stroški CAD/CAM variabilni stroški
investicija (program+računalnik) 10000 eur
št. Let amortizacije 3 let
obrestna mera 8 %
faktor vzdrževanja 0,5 /
Obraba vozila zaradi sluzbe 3000 eur/letno
Hrana kot bi jo dobil v sluzbi 1320 eur/letno
Stroški podjetja (tel.,el., računovodstvo, …) 1000 eur/letno 0,5 eu/h
najemnina (delo od doma) 1800 eur/letno
amortizacija osnovne investicije 3333,3 eur/letno
obresti investicije 400 eur/letno
strošek vzdrževanja (licenca, računalnik) 1666,666667 eur/letno 0 eu/h
Letni strošek 12520 eur/letno

št. Delovnih dni 220 dni
št. Ur dela na dan 4 h
Lastna cena ura 14,72727273 eur/h
Davčna stopnja 16 %
Lastna cena z dajatvami 17,08363636 eur/h

Bruto urno postavka redna služba 12 eur/h
faktor nadure redna služba 1,5 /
Bruto nadura redna služba 18 eur/h
mera dodatne vrednosti s.p. 12 %
Prodajna cena ura s.p. neto 36,65454545 eur/h
Prodajna cena ura s.p. z dajatvami 42,51927273 eur/h

Torej račun je relativno preprost. Delal bom za takšno ceno, dokler se mi splača imet sp namesto nadur v sluzbi, Več kot bi delal, manjša bi bil lastni strošek (razen avtomobila) in nižjo prodajno celo bi lahko nudil, dokler ohranjam želeno razliko med med stroški in profitom. Je pa izračun čez palec, ker najbrž amortizacijska doba ni realna. Tudi v zakup treba vzet da ni to proizvodnja ampak projektno delo, torej najbrž blizu 220 delovnih dni ne prideš, vsaj na začetku ne.

Zdaj pa če bi se šel "fuš" variante, pa takoj pade strošek investicije, vzdrževanja in dajatev in sem v profitu tudi pri 20 evrov na uro

če ima kdo kak komentar oz. dodatno postavko za izračun je dobrodošla. Moramo skupaj čim več dodatne vrednosti dodati navadnemu delavcu

[grega09]

KrajncM, lepo zastavljena kalkulacija, ki nekaj pokaže. Tudi sam sem ugotovil, da se mora cena ure, ki jo zaračunaš vrteti tam nekje, kot si zapisal. Samo je pa nekaj težav tu v praksi.

Kot si sam zapisal je to nekje 220 dni * 4 ur/dan = 880 ur/leto. Realno je, da boš potem delal več in imel manjšo urno postavko. Pa na koncu je še en kup stvari za opraviti, ki nimajo veze s sprotnim delom.
Druga težava je pa, ki jo opažam, da stranke tu ne marajo transparentnosti in lažje plačajo 10 ur dela po 25 €/h, kot pa 5 ur po 50 €/h. Na koncu je pa enako, je pa mešetarjenje z urami... Saj veš, tu pri nas si priden, če veliko delaš, če pa v krajšem času kaj narediš, potem pa to že presega mentaliteto. Pa še posebej poudarjam razliko med delati in narediti.

Opažam, da ko greš počasi iz 30 €/h proti 40 €/h se bazen strank hitro zmanjšuje in moraš res imeti nekaj resnih, ki bodo to sposobni plačevati. Enostavno ne moreš konkurirati fušarjem, ki jih je še dovolj in so za večino del zadovoljivi, čeprav so včasih stvari žalostne, ko vidiš izdelke. Ali pa, če ti uspe preboj in imaš stranke iz tujine. To še gre in so postavke lahko večje.

Se bom še kaj spomnil, včasih mi kaj pade na pamet potem kasneje...

[nabijač]

Druga težava je pa, ki jo opažam, da stranke tu ne marajo transparentnosti in lažje plačajo 10 ur dela po 25 €/h, kot pa 5 ur po 50 €/h. Na koncu je pa enako, je pa mešetarjenje z urami... Saj veš, tu pri nas si priden, če veliko delaš, če pa v krajšem času kaj narediš, potem pa to že presega mentaliteto. Pa še posebej poudarjam razliko med delati in narediti

Tole pa mi je všeč in nekam znano. Potem pa se stranka, ki plača 25E namesto 50E na uro lahko pred šefi lahko pohvali, da je zrihtala konstrukterja po super ceni.

[korenje]

LOL.
priporočena plača 1500€, 2000€ neto... in to leta 2011.
Jaz pa tekmujem z delavkami v lidlu...