Gradnja hidroelektrarn na Muri

[binko123]

Kar se Krke tiče in drugih Savinja Bistrica ipd. je res da neki da ampak moraš dat ti več € kolkr ti jih pol vrne.
Pri he sploh ni tok drago rotor jez... ampak je težje zaradi soglasji posegi v naravo.
Na manjših vodotokih je to lažje izvedljivo kjer je bila včasih žaga ali mlin.

[nabijač]

Kaj mi lahko kdo razloži kaj se pozna na vodi ali gre voda skozi turbino (in se preko nje pridobi določeno energijo) ali pa ne? Kaj je voda, če gre skozi turbino zaradi oddajanja energije morda hladnejša? Ali morda kaj drugega?

Energija vode, ki le teče po strugi in ne gre skozi turbino se porabi za nekaj za erozijo, nekaj, verjetno večji del pa se je spremeni v toploto zaradi trenja med molekulami vode in molekulami vode in strugo, a je količina vode tako velika, da se tega skoraj ne more zaznati. Ja, če pa gre čez turbino pravilno ugotavljaš, da je hladnejša a je to skoraj nemerljivo. A se energija prototekoče vode v strugi porabi še za kaj? Še kakšna ideja? Izhlapevane reke? Raztapljenje kisika v reki?

[Demz]

Jaz bi rekel, da - če se gre za kolikor toliko laminaren pretok (kar se želi), spremembe v temperaturi nebi smelo biti. Pred turbino je nadtlak, za njo pa podtlak. Splošna hitrost pred in za turbino sta pa itak enaki.
Če bi se voda ohlajala, bi pomenilo resno nevarnost za kavitacijo...

[vili]

pri akcijsko - reakcijskih turbinah (kaplan, francis) imaš v sesalni cevi, sploh francis podltaka tudi do 0.4 bra..., smo merili, dobro, če tlak pade, pa res ne vem za koliko se zniža temperatura, (tega pa nismo merili) je pa za vodo ugodneje, če je hladnejša, raztaplja več plinov..., mislim, da je tako nekako...
no glede kavitacije - uparjanja, to se hitro zgodi pri franciskah, ko dobesedno požre lopate rotorja, hebiga menjaj nov rotor, to se zgodi pri prenizkih vodah ali pa, če zhebjejo projektanti..., (ampak se to uredi s pregradami, da se dobi pravo višino...), ko imajo v sesalni cevi previsoke podtlake, da je pa tok laminaren pa pozabi, to leti kot svinja...

ravno hitrosti niso enake..., enaka je samo pretočna količina..., (kontinuitetna enačba v m3 ali m3/s), hitrosti se pa spreminjajo...

[Žerjavar]

@: Demz: Nisem ugovarjal na tri turbine ampak na 1/3 izkoriščene energije. Tudi le ena delujoča turbina lahko izkoristi čez 90% razpoložljive energije, če je pretok ustrezno velik (majhen) glede na konstrukcijo turbine.

[Demz]

Torej, če imaš turbolentni tok preko lopatic, dobiš kavitacijo. Saj itak, ker še za ribo nisem čisto prepričan, če je čisto idealno zgrajena, sploh kaka grdobina . Na mestih s prevelikim podtlakom začne voda uparevat.

Ravno na Vrhovem so mi pokazali, kaj kavitacija naredi . Vsako leto ob remontu turbino očistijo in obrusijo začetke kavitacije, če (ko) so poškodbe prevelike, navarijo material in obrusijo v prvotni profil. Poškodbe se pojavljajo na zadnji tretjini roba lopatice (kaplanka). Ko se poškodbe pričnejo, se širijo z neverjetno hitrostjo, zato je zelo pomembno odstraniti že same zametke.

Kaj pa vem ... jaz si predstavljam, da konstruktorji želijo imeti preko krila lopatice kar se le da laminaren tok. Pod turbolenco se bo kavitacija takoj pojavila.

In @Žerjavar, ne vem koliko energije je v Savi, toda instalirana moč na Vrhovem je 3 x po 16 MW, od teh treh strojev pa - recimo da v polovici obratovalnega časa deluje le eden. Toda ne zaradi premalo vode. Morda zato, ker so te elektrarne vršnega tipa?
Tudi ko je vode preveč, jih ustavijo, vse tri ! Oz. takrat ustavijo vse.

[CAD-novinec]

Nekdo je zgoraj pisal, da se praktično ves pretok na Savskih elektrarnah pelje preko turbin - niti približno. Vse HE na spodnji Savi so zgrajene po enem in istem osnovnem konceptu, imajo po tri stroje, od katerih je eden v delovanju, drugi v delovanju če je dovolj vode, tretji pa stoji v remontu. Če se v elektrarnah na spodnji Savi izkoristi morda 1/3 razpoložljivega, je veliko.
Ko je pa povišan vodostaj oz. pretok, pa ustavijo vse.

So tehnični razlogi za te režime, toda tako je.

Če bi dobro prebral bi videl da sem napisal, da gre v normalnih pogojih ves razpoložljiv rečni pretok skozi turbine. Torej nič vode ne gre v nič...
Se strinjaš?

[Demz]

Ne. Vedno ga gre vsaj pol mimo.
Sicer se pa zapelji k eni takšni in poglej v prelivna polja. So vedno polna in zelo dejavna.

[Žerjavar]

če imaš turbolentni tok preko lopatic, dobiš kavitacijo.

Ni turbulentni tok merilo za nastanek kavitacije, le če iz nekega razloga nastane turbolentni tok ob lopaticah, bo povečal možnost nastajanja kavitacije. Kavitacija nastane ob neugodni kombinaciji pritiska, hitrosti in temperature vode. Turbulenca le nekoliko poveča hitrost vode.

od teh treh strojev pa - recimo da v polovici obratovalnega časa deluje le eden. Toda ne zaradi premalo vode. Morda zato, ker so te elektrarne vršnega tipa?

. Te elektrarne imajo razmeroma malo akumulacije, ne morejo biti vršne. Vršna elektrarna mora imeti veliko akumulacije, da lahko zbira vodo ves dan, potem pa v kritičnem trenutku morda uro ali dve deluje z veliko močjo.

Tudi ko je vode preveč, jih ustavijo, vse tri ! Oz. takrat ustavijo vse.

Ko je pretok izjemno velik, ne smejo vodi odvzemati energije in s tem upočasniti toka, bo nivo vode v strugi preveč narastel in bo poplava.

[vili]

no, da malo pojasnim glede kavitacije, to se v sesalni cevi turbine sliši kot, da bi vlekel ketne skozi - res grozljivka, pride do uparjanja na lopath in ti mehurčki - implozije žrejo lopate, nekje imam slike bronastega gonilnika popolnoma "požrtega rotorja" v coni kjer se je pojavljala kavitacija, da do teg ne pride je pa funkcija konusa sesalne cevi (podtlaka, širši boš imel konus ali večjo sesalno višino večji bo poddtlak in potem, kavitacija ), dobo samo toliko..., dobro gredo pa projektanti tudi v kavitacijo več kW, pa še servis nekaj potegne..., haha

[CAD-novinec]

Ne. Vedno ga gre vsaj pol mimo.
Sicer se pa zapelji k eni takšni in poglej v prelivna polja. So vedno polna in zelo dejavna.

No to sigurno ne drži da so prelivi vedno aktivni. Prelivajo pač če je vode več kot je trenutno naročilo proizvodnje, ali če so neki nenormalni vodostaji v primeru poplav.

[vili]

cnc:..., da boš peljal vso vodo na "mašine", to pozabi, ker je ne smeš, ker ti je nebo nihče dovolil, tu okoli vode je res pihdarija..., samo toliko..., ja ima demz kar malo prav...

[Žerjavar]

no, da malo pojasnim glede kavitacije, ..., da do tega ne pride je pa funkcija konusa sesalne cevi (podtlaka, širši boš imel konus ali večjo sesalno višino večji bo poddtlak in

Kolikor je meni znano, je kavitacija neugodna posledica slabega razmerja pritiska, hitrosti in temperature vode. Če bi šel iskat, bi prav gotovo našel povezovalno formulo. Projektant ustvarja ugodno razmerje s konstrukcijo in višinskim položajem turbine. Z gornjim in spodnjim nivojem vode je določena razlika pritiskov, z višinskim položajem gonilnika napram spodnjemu nivoju vode pa je določen pritisk (za kavitacijo). Ustrezen konus in ukrivljenost cevi odtoka vode le izboljšuje izkoristek turbine, ker brez turbulence umiri tok iztekajoče vode, s tem ustvari sesanje in izkoristi vso višinsko razliko vode.
Za preprečitev kavitacije pa je včasih potrebno namestiti gonilnik izpod nivoja spodnje vode. To je potem dodaten problem ob remontu, ker je treba imeti tudi iztočno zapornico in izčrpavanje vode iz predela gonilnika.
Največja nevarnost kavitacije je ob spodnjem robu lopatic gonilnika, ker je tam pritisk najnižji (sesanje odtočne cevi) in hitrost vode največja.

[čiro1950]

Spomladi sem bil v HE Đerdap. Ko vstopiš v zgradbo, se zasliši zamolklo grmenje. Trenutno obnavljajo dva agregata od šestih, po celotni obnovi bo sedanja skupna moč(1200MW) večja za 200MW. Naredili so jo v celoti Rusi (5 enakih so zgradili še v Južni Ameriki), jezero je dolgo 100 km, padec je 28m. Očitno so se naučili oblikovati turbine (in generatorje), da bodo iztisnili 17% več moči.

[CAD-novinec]

cnc:..., da boš peljal vso vodo na "mašine", to pozabi, ker je ne smeš, ker ti je nebo nihče dovolil, tu okoli vode je res pihdarija..., samo toliko..., ja ima demz kar malo prav...

Daleč od tega da bi se želel kaj izpostavljati, ampak če mi je katero področje vsaj malo domače, so to vodne elektrarne in turbine. Nenazadnje je to moj dnevni kruh...

Kar trdim je le to, da pri pretočnih elektrarnah kot so na spodnji Savi, in kakršne bi bile najverjetneje na Muri, ni potrebno, da se voda preliva preko prelivnih polj če agregati zmorejo to količino vode pogoltati. In seveda je potreba po proizvodnji elektrike.
Ko sem napisal ni potrebno, mislim predvsem, da za to ni nikakršnih ekoloških oz. naravovarstvenih razlogov.
Torej, če imajo npr. na HE Krško zahtevo po moči, katero proizvedejo s pretokom 100 m3/s, razpoložljiv rečni pretok pa je ravno toliko (100 m3/s), potem gre VSA voda čez agregat, prelivi pa so zaprti.