Izolacija od znotraj

[jan.23]

Žerjavar hvala.
Ta ideja z kuhinjsko pečico mi je všeč. Ko nabavim multipor ploščo, bom testiral.

[Žerjavar]

Se priporočam za rezultate merjenja.

[vili]

vzami en grelec od pečice, gornjega ali spodnjega, ga obloži s šamotom, potem pa še s to tvojo izolacijo, ja potem pa meritve po žerjavarjevi metodi, temp med šamotom in izolacijo in temp med izolacijo in zrakom, da boš to opravil kar v šporhetu???, en kup motenj... pojma nimam..., dobro morda tudi, če boš sestavil ornk škatlo, samo kaj bo tisto zunaje okolje..., kamor bo prestopala toplota skozi izolacijo...???, dobro bo potrebno kar nekaj "porplenje", da bo kaj relevantnega..., res čalamo...

[Žerjavar]

da boš to opravil kar v šporhetu???, en kup motenj

Ne predvidevam nobene motnje. Pečica je vklopljena na temperaturo recimo 200°C. To lahko drži neskončno časa, medtem ko iz nje izhaja toplota, nekaj skozi izolacijo, nekaj skozi vrata, vse pa v prostor stanovanja s konstantno temperaturo 22°C. Ni bistveno, koliko toplote bo šlo namesto skozi vrata skozi obe plošči druga za drugo. Bistveno je, da skozi plošči prehaja enako (ista) toplote. Eno ploščo imaš znano prevodnost in iz padca temperature skozi to ploščo izračunaš toplotni tok. Z istim toplotnim tokom in padca temperature skozi drugo ploščo pa se izračuna njeno prevodnost. Pa saj ni pomembno, kakšno prevodnost ima uporabljen EPS, rezultat nam bo povedal, koliko % večjo prevodnost ima multipor. Točnost pa bo taka, kot bo točnost izmerjenih temperatur in debelin plošč. Pogoj pa je, da je temperatura v pečici vsaj kako uro ali dve, dokler se temperatura med ploščama ne ustali, konstantna.

[grega09]

S čim pa dosežemo pri klasični gradnji parno zaporo na notranji strani zida?

Z materjalom, ki ima višjo difuzijo kot masivni zid (opeka). Možen XPS ali pa na notranji strani vstavljena pz folija in prekrita z gips ploščo.

To je seveda možno, samo tega se ponavadi pri klasični gradnji ne počne. Zid se obdela z grobim ometom in nato še fino in beljenje. Pri porobetonu je lahko samo fini notranji omet in še prebeliš, če želiš, pa je konec. Kje je parna zapora oz. ovira? Na zunanji strani se pa v nakaterih primerih z EPS in nekaterimi zaključnimi sloji lahko doseže parno oviro, kar ni najbolje. Kaj pokaže izračun?

[Žerjavar]

samo tega se ponavadi pri klasični gradnji ne počne. Zid se obdela z grobim ometom in nato še fino in beljenje.

Tako se dela pri klasični gradnji in je tudi pravilno. Toplotna izolacija je na zunanji strani zidu. Parno zaporo pa predstavlja zid.
Moj odgovor pa se je nanašal na notranjo izolacijo.

[vili]

daj žerjavar, ko že želiš pri vsakem projektu, še ti tu prilimaj kakšno skico risbo, bo šlo, testiranje enega takšnega sistema, ni šala mala..., ali pač..., zadeve moraš imeti res pod nadzorom...

ko sem se še malo ukvarjal s kotli - toplovodnimi, tu ni bilo šale to je trajalo par ur, da smo "sistem" sploh stabilizirali in dobili neke "kao relevantne" rezultate in ponavljali se ne spomnim kolikokrat..., samo toliko, pa, da lahko rečeš, ja to je to..., še sedaj ne verjamem v tisto kar smo takrat izmerili, jeba... , od toplote in od "profe žuna+++" (pa nič slabega)

ma vse preveč žre..., če bi dali na pruftiš, vse pade...

[Žerjavar]

še ti tu prilimaj kakšno skico risbo, bo šlo, testiranje enega takšnega sistema, ni šala mala

Le kaj bi prilimal iz širokega izbora mojih testiranj?
Zadnji test sem imel z mrežo za dno sušilnice zrnja (ajda, bučnice, …) Interesent za izgradnjo sušilnice je že nabavil mrežo (ekspandirana pločevina) z ustrezno majhnimi špranjami = ustrezno tanka. Sedaj pa določi, na kakem razmaku jo je treba podpirati, da bo vzdržala vsaj 1 tono/m2, brez da bi se trajno povesila, da dno ostane ravno, da je lažje nazadnje pomesti. Sem odrezal trak pločevine, ga na kuhinjski tehtnici podprl na neki razdalji in med podporama pritiskal, hkrati gledal s kako silo sem pritiskal, dokler ni prišlo do trajne deformacije. Iz tega sem potem določil potreben razmak podpiranja. Prvo sušenje uspešno prestalo. Blizu 5 t sveže ajde nasipano na 7 m2. Mreža je ostala ravna.
Če pa že hočeš iz gradbeništva: Sem pred dobrimi 25 leti nehote naredil test trajnosti EPS v naravi. Ploščo EPS sem vertikalno zakopal v zemljo (naredil sem majhno toplo gredo), da je 10 cm gledala ven. Po 5 letih sem ugotovil: EPS na soncu razpade po 5 letih. V področju površja zemlje do 10 cm globine (vpliv vlage in zmrzovanja) je razpadanje opazno, uporaba še možna, v večji globini (vpliv vlage) je EPS ostal po videzu enak, je pa bil dokaj krhek na upogib.