Izbira batnega kompresorja

[Slavc]

Ja.
V prvi vrsti je pa zapisal, da primerja kompresorja s 480 litri in 600 litri na minuto.

To je vse kar je treba gledat. Kaj kjurca koga briga, kwa bo s tistimi litri delal. Pokazal je svojo potrebo.

Če želiš človeku pomagat, mu svetuj tako , da mu bo tvoj nasvet tudi koristil. sploh v primeru, če se na stvari ne spozna.
Tistih 600 litrov, ki jih je dal v primerjavo je popolnoma neresničnih. Poglej na net in si dobro oglej zadevo. Vsi tipi kompresorjev imajo enako glavo, In tudi oba primerjana kompresorja imata motor 3kW. Zato tudi taka razlika v pretokih ni mogoča. Predvidevam, da tudi prodajalec ne ve, kaj prodaja.

Kdor ne zna človeku pošteno in pravilno svetovati, je bolje, da ne počneš tega.

[Demz]

Je pa tudi to, da kompresor s 600 litri/min ni več ravno "hobby" varianta. Torej je treba vsekakor začeti pri servisni podpori.

[Slavc]

Je pa tudi to, da kompresor s 600 litri/min ni več ravno "hobby" varianta. Torej je treba vsekakor začeti pri servisni podpori.

Sesalni pretok 600 l/min uporabniku ne pove ničesar, če ne ve, da je to efektivno slabih 400l/min. pa tudi tistim, ki se na to ne spoznajo ne pove kaj dosti. Tistih 600 litrov navedenih na začetku pa je čisto zavajanje.
Vsi enostopenjski kompresorji, to pomeni do vključno 3kw so namenjeni za osnovno domačo in občasno uporabo.
Za malo resnejše delo ali vsakodnevno uporabo je potrebno imeti dvostopenjski kompresor. To pomeni vsaj 4kw, s 660l/min sesalnega, ali 480l/min efektivnega pretoka.
Vsaka resna proizvodnja pa z batnimi kompresorji nima kaj početi. Potreben je vijačni kompresor odgovarjajoče moči. Ne le zaradi večjih pretokov , marveč tudi v veliki meri kvalitete zraka.
Vsaka CNC naprava mora imeti sušilec zraka, ki pa pri batnih kompresorjih ni smiselen, saj v nasprotnem primeru niti ne dobi garancije.

[Demz]

Uf, "sesalni pretok", , totalno nepomemben in zavajajoč podatek.

Sorry, napača. Kdaj pa kdaj se lahko človk tudi zmoč ...

[vili]

slavc:

sem lajk (samo žunova termodinamika, je nisem skoraj nikoli rabil v praksi..., dobro morda tu pa tam kdaj že...), pri katerem stanju zraka se gleda - določa tok zraka, pri sesanju - podtlaku ali barometerski tlak ali pri nekem nadtlaku, recimo 5...10 bar, sem pa enkrat nekaj "rihtal" kompresor za polnjenje potapljaških jeklenk, mislim, da je bil tristopenjski..., mi je pa veliko ušlo iz stare "buče"...

[Slavc]

Efektivni pretok zraka praktično izračunaš glede na volumen in čas pri temperaturi zraka 20°C.
V 100 Litrski tlačni posoda je pri enem baru 100 litrov zraka, pri desetih barih pa 1000 litrov.
S tem podatkom enostavno izračunaš efektivni pretok kompresorja, ugotoviš ali so podatki resnični in tudi, če je kompresor še vedno popolnoma izpraven. Tudi pri porabi, lahko na ta način hitro ugotoviš kakšna je dejanska poraba uporabnika v določenem trenutku.
Sesalni pretok pa je izračunan iz prostornine cilindra hoda batov in seveda hitrosti obratov gredi.

[vili]

slavc:
tok pri 1 (enem) bar 100 l/min, bo to po "moje" tok skozi cev ali nevem, kaj pri 10 bar stisnjenega plina - zraka, 10 l/min, pri enaki temperaturi, nevem zakaj bi bil "volumski" tok destkrat večji, če smo volumen desetkrat v kompresorju zmanjšali..., govorimo o kompresorju..., na račun tlaka, a ga nismo..., ko smo ta zrak stisnili..., za desetkrat..., saj pravim sem malo "aut" iz pnevmatike, ni pa "ajnfoh", samo kateri podatki so pri tem pomembni, ali delovni tlak in tok ali sesalna količina zraka, samo to, ker pri eni napravi moraš vedeti kolikšen je tlak in kakšen "masni" tok potrebuješ ali ne, da bo stroj naprava delovala..., mislim, da je to...

aha. še to ta kompresor za polnjenje jeklenk potapljačev je imela tretja stopnja premer bat malo več kot palec, torej, kolikšen je bil volumski tok, glej, gledat moramo pri "stanju" zraka - plina ali ne...

[Slavc]

Govora je le o volumnu zraka, ki ga da kompresor, ali o volumnu, ki ga neka naprava porabi.
To je enostaven praktični izračun, ki ti da natančen podatek o efektivni količini zraka, ki ti ga da kompresor, ali o porabniku, koliko ga porabi.

V 100 litrski tlačni posodi, ki je napolnjena z 10 bari imaš na voljo 1000 litrov zraka. Neka pnevmatska naprava ima porabo 100l/min. (Vzemimo standard, da je deklarirana za delo pri 6 bar) Pri delu s to napravo, boš v štirih minutah porabil 400 litrov zraka, zato bo tlak v tlačni posodi padel na 6 bar. Teoretično bo naprava prenehala delovati.

Vse to velja v primeru, da kompresor v tem času ne polni tlačne posode.

[vili]

malo sem tečen, še vedno mi nisi odgovori ali 100 l pri atm ali pri delovnem tlaku... ali govorimo o "masi" kilah plina in tlakih, te kile so važne..., ja če imaš 100 litrski "kesel" imaš pri atm tlaku cca 0.10 kg zraka, če ga pa stisneš, pa recimo 1.00 kg, volumen in temp je pa še vedno enak ali ne, ma a ni to neka izoterma..., pa še izohora... ali kaj drugega

[Slavc]

Govorim le o volumnu zraka, litrih, m3, kar je edino pomemben podatek za porabnika. Pri tem masa ali kila zraka, stisnjenega ali ne ni prav nič pomembna za uporabnika. Pomemben mu je le podatek, koliko l/min zraka mu je v času delovanja njegove naprave na voljo.

Peskalna naprava, kjer želi uporabnik peskati s šobo 6mm, potrebuje 1.5m3 zraka v minuti. Pištola za vijačenje porabi 450l/min zraka, ravno toliko tudi manjša pnevmatska štemarica.

Pnevmatsko orodje in stroji imajo podatek, koliko zraka potrebujejo v l/min. Iz teh podatkov in z upoštevanjem časa, ko se kompresor hladi in ne deluje je potrebno izračunati kakšno minimalno velikost uporabnik potrebuje.
Potrebno pa je dodati še ostale porabnike, eventualno puščanje instalacije, nabavo novih naprav....

Ne govorim o teoriji, kjer bi bilo potrebno delati izračune na decimalke natančno.Podatek je praktičen, ne glede na višinsko razliko in temperaturo zraka. V praksi to ni pomembno in ne upošteva temperaturnih razlik pri segrevanju ob delovanju.

Ne vem ali sem ti zadovoljivo odgovoril. Izhajam v glavnem iz prakse. S teorijo in decimalkami se nisem nikoli poglobljeno ukvarjal.

[vili]

slavc:
še zadnjič , ma kakšne decimalke, ne ga hebat, zrak - plin je lahko pri recimo atm tlaku, ali pa je stisnjen, je jasno ima manjši volumen teče manj litrov in kateri tlak upoštevaš atmosferski ali tok stisnjenega komprimiranega plina pri nekem nadtlaku, samo to te sprašujem, pa ne odgovoriš..., kakšne podatke dajejo izdelovalci strojev..., a je to tok zraka ko izide iz stroj ko že ekspandira..., glej samo sprašujem, me zanima..., pa ne bodi hud...

no glede temp razlik moraš biti kar previden, da ti ne začne kaj zmrzovati pri ekspanziji..., zgodba sledi...

dobro tam je vrednost zraka z decimako v kg, če je pri atm tlaku, čega pa stisneš za desetkrat dobiš pa 1 kilo..., mislim, da je nekaj takega...

[Slavc]

Ne jezi se ti. Meni je popolnoma samoumevno, da govorim o tlaku med 6 in 8 barov. Mišljen je delavni tlak, saj le tega potrebujejo pnevmatska orodja in stroji. Atmosferski tlak tu ni pomemben.
Upam, da je to to, kar si želel.

[vili]

slavc:

to sem čakal, to (nevem v kakšnih enotah pri povišanem tlaku) , zdaj mi je jasno, jebeš ti potem tlak - podtlak sesanja, če moraš vse pomnožiti za faktor komprimiranja...

[Demz]

PV = nRT.
Ali še bolj preprosto, za ta primer, P1*V1 = P2*V2.

Bolj enostavno - ne vem če gre. Vmes daš samo še izgube sistema.

Brezveze. Vzameš kompresor in njegovo kapaciteto toliko in toliko litrov zraka na minuto. Računa se seveda pri normalnih pogojih, torej dogovorjeno, 20°C in 65% rel. vlažnosti.

Vse ostalo je nakladanje in kompliciranje, ki je morda uporabno samo akademikom. V splošnem vsakdanjem delu pa ne.

[Slavc]

Ja Demz, točno tako.
Problem je le, ker ljudje ne razumejo ali pa se ne poglobijo.
Vsi kompresorje klasificirajo po velikostih tlačne posode. Pravijo, sedaj imam posodo 50 litrov. Kupil bom 100 litrsko in to bo dovolj. Glava pa enaka in mogoče motor 0.5kW močnejši. Da ne govorim o tem, da mora batni kompresor tudi stati in se hladiti.