Izbira batnega kompresorja

[vili]

ja valda, da ti mora kompresor - ji zagotavlajti (imeli smo dve 500++ kW postaji) celotno porabo kompr. zraka, kdo pa, za delovanje stroja - naprave ja brez tega ne gre, pa še kaj več, rezervoarji so pa za "filanje - premostitve", zagonov in lukenj, čim manj nihanj, bolj mehko...

[Deutz]

.

[Deutz]

.

[Slavc]

Deutz, povsem točen je podatek. V 100 literski posodi je pri 1 baru 100 litrov zraka, pri dveh barih 200 litrov pri 5barih 500 litrov in pri 10 barih 10 litrov. Seveda atmosferskega stisnjenega na 10 barov.
Jasno je, da kompresor sesa atmosferski zrak. Obrati batnega kompresorja so 1200 - 1300 obratov v minuti, direktni mali kompresorji pa imajo 2860 obratov v minuti. Največji batni kompresor, ki se danes v glavnem še proizvaja ima 500 litrsko tlačno posodo, motor 7,5kw in da efektivno 950 l/min zraka. Za industrijo in večje porabnike pa so primerni le vijačni kompresorji.
Kompresor deluje na razliko tlaka 2 bar. Običajno deluje do 10 bar. Ko tlak pade na 8 bar se ponovno vklopi.
Pnevmatska orodja standardno uporabljajo tlak 6 bar. Imamo tlačno posodo s 100 litri in pnevmarsko orodje s 100 litri porabe na minuto. Pri delu s to napravo bo tlak v posodi v eni minuti dela padel za1 bar, v treh minutah za 3 bare. Seveda pod predpostavko, da kompresor ne deluje in dodatno polni posodo. Povsem enostavno. Pri kateremkoli tlaku, padec tlaka za 1 bar pomeni porabo 100 litrov.

Če imaš podatek o kapaciteti tlačne posode, z merjenjem tlaka in časa dviga ali padca tlaka povsem enostavno ugotoviš efektivno kapaciteto kompresorja ali porabo porabnika.

Nikoli se nisem ukvarjal s teorijami in preračunaval volumne cilindrov in razglabljal zakaj je tako.
Izhajam v glavnem iz prakse in tehničnih podatkov. Kompresor, ki ti omogoča pretok 1,5 m3/min, ima 11kW elektromotor. Za 3 m3/min pa potrebuješ 22kw, za 35 m3/min pa celih 250kW.

[Deutz]

.

[Slavc]

Tlačna posoda ni cilinder. Ne stiskaš zrak v tlačni posodi marveč ga dodajaš.
Pusti atmosferski tlak ki je v v posodi. Manometer kaže 0 bar. Sedaj pa dodaj 100 litrov zraka. Koliko bo kazal manometer?

[Deutz]

.

[vili]

ja termodinamika je malo zahebana, čisto malo, ko boš v en "kesel" 100 l pri atm tlaku napihal s cimekoli še dodatnih 100 l zraka boš tlak dvignil za dvakrat, kje je problem..., ga ne vidim...

[Slavc]

Zgolj teoretično in strogo matematično lahko jemlješ stvari tudi na ta način.

V praksi pa si s tem ne more uporabnik nič pomagati. V tlačni posodi je pri tlaku 0 bar in nadmorski višini 0m, res 100 litrov zraka, ki pa uporabniku nič ne koristi, ker z njim ne more opraviti nobenega dela. Zato se pri kompresorjih in zračnih tlačnih posodah atmosferski volumen zraka v posodi zanemari.
Ko boš v tlačno posodo 100 litrov dodal 100 litrov zraka, bo v njej tlak 1 bar. dodaš še 100 litrov in imaš 2 bara. Torej je pri 10 barih v posodi 1000 litrov ali 1m3 zraka, ki je na voljo uporabniku za delo.
V praksi je pomembno za uporabnika le to.

Pnevmatsko orodje bo porabilo v minuti 500 litrov zraka. Torej bo tlak v posodi le 5 bar. In to pomeni, da orodje potrebuje 500l/min zraka.

Kompresor bo nato v minuti dvignil tlak v posodi zopet na 10 bar. To ravnotako pomeni, da je njegov efektivni pretok 500l/min.

Te podatki so edino pomembni za uporabnika pnevmatskega orodja. Teoretično matematično razglabljanje ob upoštevanju atmosferskega tlaka, višinske razlike, temperaturnih vplivov in še česa, je z vidika teorije sicer popolnoma pravilno. Toda za uporabnika povsem nepomembno.

[vili]

torej, slavc:
ali mora zrak iztekati pri nevem katerem tlaku, povej zdaj. kateri tok zraka mora priti do stroja (l/m), ali pri povišanem ali atmosferskem, ja plini so malo zahebani..., ni ravno "ajnfoh"...

[Slavc]

Pnevmatska naprava porabi 500 litrov zraka v minuti. Saj je vseeno ali pri 8bar ali pa 6bar. Tlak je predvsem pomemben za moč naprave.
Torej porabi iz 1000 litrske tlačne posode 500 litrov zraka ali 5 barov, če je imela tlačna posoda 10 barov.
Če je v začetku bilo v posodi 8bar, pa je tlak padel na 3 bar.

Če bi bila voda tako stisljiva kakor je zrak in bi bila voda v rezervoarju pod nekim tlakom, je popolnoma vseeno pod katerim tlakom si iz rezervoarja vzel 500 litrov vode.

[Demz]

Pišuka, kaj ste zakomplicirali !

Plini so čisto enostavni, (samo razumet jih moraš ).
Nič ni nikjer narobe,kot samo to, da samoumevno izhajamo iz našega atmosferskega tlaka. Zadeva je torej čisto relativna. Če ti na manometru piše 0 barov, pomeni da imaš v posodi - pač en bar, atmosfero, ... bla bla bla tlaka plina (torej zraka), glede na vesolje, kjer naj bi bilo absoluten nič .

Zakaj torej komplicirate? Zadeva je relativna, vse kar pa pri kompresorju potrebuješ, je pretok (za uporabo) in pritisk v zalogovniku, ki naj bi bil ob maksimalnem potrebnem pretoku zagotovljen, torej konstanten.

Sedaj sem pa še jaz zabluzil

[Demz]

Mi pa živimo na Zemlji. Za nas je referenčna točka - pač atmosferski tlak, ki smo ga dogovorili. 100 kPa. Konec. Od tu se zadeva nadaljuje.

Razen če bi šel rad na Luno. Potem bo pa treba res vzeti drugo referenčno točko.

[Deutz]

.

[Deutz]

.