Adiabatno vlaženje

[KRKR0881]

Pozdravljeni.

Imam eno vprašanje glede adiabatnega vlaženja (atomizacija/izhlapevanje vode - visokotlačno ali supersonično).

Psihrometrija nas uči, če topel in suh zrak adiabatno navlažimo, se mu zmanjša temperatura. V nekaterih primerih je težko doseči končne želene vrednosti temperature in vlažnosti, brez da bi zrak po prvem vlaženju ponovno segrevali in ponovno vlažili.



Zanima me, zakaj ne bi vode, katera služi za adiabatno vlaženje prej segreli? Ne bi bil posledično padec temperature manjši?
Recimo da si želimo imeti zrak 35°C in 90 %RV, na začetku ga pa imamo na razpolago pri 50 °C in 6 %RV. Vodo bi naprimer segreli na 40 °C.

Hvala za odgovor!
Lp.

[Žerjavar]

Ni problem poračunati, koliko toplote in koliko vode je treba dodati za željeno spremembo. Ali je toplota v obliki vroče vode ali nasičene pare (morda posebej grelec) ni važno.

[KRKR0881]

Ni problem poračunati, koliko toplote in koliko vode je treba dodati za željeno spremembo. Ali je toplota v obliki vroče vode ali nasičene pare (morda posebej grelec) ni važno.

Hvala za odgovor - čeprav mi ni ravno odgovoril na moje vprašanje, oz. ga jaz ne razumem.

Bom probal natančneje opisati:
-Tu gre za modularno klimatsko napravo, v splošnem sestavljeno iz hladilnika, grelca in vlažilca. Klimatska naprava vzdržuje pogoje v prostoru kjer se odvijajo tehnološki procesi. Klasično parno vlaženje nadomesti adiabatno. Pri številnih proizvajalcih sem dobil odgovor, da tehnično problem ne bi šel skozi, brez dodatnega gretja in vlaženja (proces sem opisal/vrisal v graf v prejšnji objavi).
Zanima me, ali bi dosegli želeno vrednost brez ponovnega gretja in vlaženja, če bi bila voda, ki je namenjena prvemu vlaženju zelo vroča? Ali to ne igra vloge??
Rad bi razumel zakaj. Namreč zdi se mi, da temperatura vode ki se jo uporablja pri adiabatnem vlaženju vpliva na končno temperaturo po vlaženju??
Hvala za odgovor!

[Žerjavar]

sem zapisal

Ni problem poračunati, koliko toplote in koliko vode je treba dodati za željeno spremembo.

V procesu vlaženja moraš na vstopu meriti pretok, temperaturo in vlažnost zraka. Imaš podatek o željeni temperaturi in vlažnost. Iz tega računaš potreben pretok dodane vode in potrebno dodano toplotno energijo. Ali bo za dodano toploto potrebno le segrevanje vode ali tudi nekaj uparjanja pa bo pokazal izračun.
Verjetno se malce zakomplicira, če je občasno treba vstopni zrak sušiti in hladiti.

Taka "klima naprava" se mi za današnje čase zdi zelo enostavna.

[kruster]

Če bi bil vgrajeni grelnik dovolj zmogljiv , ne rabiš dodatnega ali pa dodatno segrevanje vode,...
Tipala na izpihu iz klimata in pa prostorska pa služijo kot indikacija in pa "procesna vrednost (PV)" za PID regulatorje , ki nadzorujejo - krmilijo procese (hlajenje, sušenje , gretje , vlaženje)

[Žerjavar]

Če bi bil vgrajeni grelnik dovolj zmogljiv , ne rabiš dodatnega ali pa dodatno segrevanje vode,...

Nastane vprašanje, ali segrevati zrak v procesu ali vodo, ki jo v proces dodajaš. Moje mnenje: ugodneje je segrevati vodo (bistveno manjša površina izmenjevalca toplote kot pa pri segrevanju zraka).

[kruster]

Iz energetskega stališča je poraba vložene energije popolnoma ENAKA , ... želena veličina je namreč navlažen in ogret zrak ,... ali segrevamo vodo, ali uparjamo vodo , ali pa pršimo vodne kapljice v predgret zrak , kjer se le-te uplinijo in s tem hladijo zrak , končni rezultat je enak kar se tiče porabljene energije

Recimo da si želimo imeti zrak 35°C in 90 %RV

[kruster]

Samo nekaj bi še dodal, regulacija za doseganje želenih veličin (vlaga in temperatura), je bistveno enostavnejša in natančnejša , če z enim aktuatorjem kontroliramo eno veličino npr, grelec za temperaturo, vlažilec pa za vlago, s tem , da pri regulaciji vlage zelo priporočam MASTER/SLAVE regulacijo, kjer je prostorski -MASTER kotrolira relativno vlažnost prostora in daje zahtevo SLAVE regulaturju vpiha in to po ABSOLUTNI vlagi,...
Opozoril bi še na hladilnik, ki ga imate v procesu , le-ta s svojim delovanjem vpliva na obe veličini, ...tako za navidez enostaven klimat ni prav enostavna kvalitetna regulacija teh procesov,..

[sassapo]

Po mojih izkušnjah je parno vlaženje za doseganje tako visokih %RH precej primernejše od adiabatnega. Regulacija (točnost) je tudi v prid pari.

[mirator]

Nisem ravno strokovnjak, poskušam pa razumeti delovanje kakšnih naprav. Glede te teme me zanima sledeče. V Hoferju sem kupil premično klimatsko napravo, ki deluje na adiabatskem hlajenju (ne vem, mogoče pravilno, adiabatskem vlaženju). Skratka naprava, naj bi v prostoru znižala temperaturo. Opazil sem, da sicer iz nje piha hladnejši zrak, vendar tudi majhnega prostora, če je zaprt ne ohladi. Nekoliko bolje je bilo, če sem imel odprta vrata in je zrak krožil, temperatura pa se vseeno ni bistveno spremenila. Iz tega sem zaključil, da je tak način namenjen samemu sebi - dogaja se nek notranji proces, ki na zunanjost nima vpliva.

[Žerjavar]

Kakršna koli naprava, samo znotraj zaprtega prostora, za spreminjanje temperature zraka, ima električni pogon. Vsa porabljena elektrika se spreminja v toploto in segreva prostor.
Premična Klima (hlajenje) naprava mora imeti možnost, da izstopajoči topel zrak spelješ na prosto.

[fikus_]

Če se navežem na premično klimo, profitiraš samo toliko, kot je razlika temperature med odvedenim zrakom preko cevi iz prostora in dovedenim zrakom, ki vdira v prostor zaradi podtlaka - oddana toplota zaradi delovanje kompresorja.

[mirator]

Tako, kot sta zapisala, sem bil prepričan tudi jaz. V navodilih piše sledeče:
"1. Predvidena uporaba
Ta naprava se uporablja za hlajenje zraka v zaprtih, zasebnih notranjih prostorih. Ohlajanje izpihanega zraka poteka z izparevanjem ohlajene vode iz posode za vodo v napravi.

2. Način delovanja naprave za hlajenje zraka
Integrirana črpalka potiska vodo iz posode za vodo navzgor. Zadaj vsesan zrak je z večjo zračno vlažnostjo izpihan spredaj v hladnejšem stanju, kot ga ima ob vsesavanju. Hladnejša ko je voda v posodi za vodo, tem hladnejši je izpihani zrak."

To je torej nekaj novega, se pa bojim, da ima sedaj Hofer poleg "hofer cen" tudi "hofer nateg".
Ampak ne morem kar nekaj obtoževati, če ne poznam delovanja, zato sem se za informacije obrnil na ta forum.

[tlozej]

Ob hlapenju vode se zraku niža temperatura. Efekt je uporaben v okoljih z visokimi temperaturami in nizko vlažnostjo. Pri nas imamo visoke temperature pa tudi visoka vlažnost, tako da večinoma s to napravo samo slabšaš bivalne pogoje. Ti si dvigneš vlago v prostoru, kar potem še težje prenašaš kot če bi bila vlaga nižja.
Predlagam da napravo vrneš, saj Hofer to omogoča... Razen če jo boš v zimskem času uporabljal za vlaženje suhega zraka...

LP

[vili]

nima veze s hofer "hladinikom" z barvnimi "ambient" diodami...
ja ta vlaga v zraku je "hudir"
indija: visoke temperature, vlaga skoraj 100%, tam te zaliva in neveš kaj bi, moker si kot cunja, švic nima kam izpareti...
arabija: visoke temperature, suh zrak, to vročino lažje prenašač, ker švic hlapi in hladi telo, je pa zahebano, ker ti pade koncentracija elektrolitov v telesu, kljub temu, če piješ vodo..., manjka soli...

torej znižat moraš vlago, bo bolj ugodno, ne jo pa še dvigovati...

to je malo po spominu, po: dr. žun-u...

ha ha, če se pa želiš "adiabatno" učinkovito hladiti, se polivaj z etrom in boš "zmrznil", tudi pri temp. 30+ , to je pa po: prof. toić-u

če nadaljujem tlozej-a, ko zvišuješ v prostoru - zraku procent vlage se ta prej ali slej z njo nasiči in in ta voda v "čudežni" napravi nima več kam hlapeti, lahko ti začne v prostoru samo deževati, ali se ti cedi po hladnejših stenah..., (glej zgoraj indija)...

ja zrak - vlaga - temperatura je zahebana kombinacija, sem komaj izvlekel šestko