ravnanje cevi

[seba20]

Zdravo

kako zravnati brezšivno cev, da bo zares ravna ? a je kak stroj za to ? Cev bi uporabljali kot nosilec za orodje.

lp

[Žerjavar]

kako točno poravnati? čemu bo služil: brajda, pergola, nadstrešek, ...? Kot nosilec (horizontalno) ali kot steber (vertikalno)?

[lesy1]

Zdravo

kako zravnati brezšivno cev, da bo zares ravna ? a je kak stroj za to ? Cev bi uporabljali kot nosilec za orodje.

lp

Spet ste sami peki tu gor....

Kaj je za tebe res ravno? je to 0,01mm/m ali je 10mm/m isto ok
Kaj je to orodje? Je to motika? Kramp?

LPL

[vili]

seba:

a se cevi na singer-ici "šivajo" , jaz sem videl, da se ""VARIJO""!!!, ni bilo nobene siger-ice ali bagat-ke poleg... , ob liniji dolgi nekaj deset metrov...

[vrzi1]

Ravnanje okroglih palic ali cevi delaš na hidravlični stiskalnici. Na koncu cevi podlozi prizme nato kontroliraj z merilno uro na stojalu oplet na posameznem položaju. Ravnaš z primernimi pritiski. Na krivih mestih pritiskajo dokler nisi zadovoljen z doseženim. Včasih kar traja. S potrplenjem gre. Poravnaš lahko do 0,1 mm ali bolje. Občasno kontrolirati tudi na merilni granitni mizi s špijoni. Daljsi kot so kosi težje je. Dolžina 1 m sigurno gre.

[borisk]

seba:

a se cevi na singer-ici "šivajo" , jaz sem videl, da se ""VARIJO""!!!, ni bilo nobene siger-ice ali bagat-ke poleg... , ob liniji dolgi nekaj deset metrov...

vili, že stokrat smo ti na forumu povedali, vsi trgovci, vsa nemška industrija, vsi poznajo brezšive cevi, ali pa po njihovo nahtlose rörh. ker v danem trenutnku ni nihče od prevajalcev ni podal dovolj butastega predloga, so namesto brezspojnih cevi pač direktni prevod iz nemščine uporabili. a če na pvi strani standarda piše bo dovolj da nehaš utrujat o teh šivnih ceveh

[vili]

boris:

aha zdaj so pa trgovci releavtni faktor kakšne naj bodo cevi, pa ja oni nam bodo določali trminologijo, ma ne moreš verjeti, res totalno razsulo strojništva, ja prav kar dajte...
a si videl kdaj kako linijo "VARJENIH" cevi, pa, da boš po tem rekel, da so "šivane", hvala bogu, jaz sem jih, tri, (podpičan, derventa in še eno v srbiji Al cevi, glej malo sem se vrtel tudi v teh branžah, hebiga...), ampak glej to je bilo eno samo indukcijsko "varjenje", nobene šivalne mašine nikjer, bo šlo, glej grem zelo počasi..., dobro gledaš neke DIN-e, ampak nimaa terminologija nobene prave povezave z realnostjo - varjenjem..., kolikorat pravijo naši severi sosedje , samo primer, gredi aksa, pa je gred velle..., dobro malo nakladanščine tudi ne škodi, vidim, da si se me zapomnil, lepo me veseli..., greva naprej, ni problema..., greva malo s teme...

tisto kar pišejo pa trgovci, ja je pa res zveličavno, ja to pa, ja tudi tisti NATHLOS, tudui nemci vedo, da je to nonsens in počasi to svojo terminologijo popravljajo (nekje sem zasledi SCHWEISLOS ROHR, bo šlo), se ne grem več, ma lepo te prosim no...
oni trgovci bodo "strojnikom" diktirali terminologijo, a pojma nimajo o pojmu, lahko strojniki samo "odjebemo"...

ma jebe jih že želejzu pa jeklu...., noro..., kam gremo...

[Žerjavar]

Le majhna pripomba. Kar nekaj cevastih konstrukcij sem naredil. Govorili smo o valjanih in varjenih ceveh. Pri varjenih je bila še posebej spiralno varjena. Trdnostno so bile enakovredne, merodajen je bil materjal, premer in debelina stene.

[Demz]

Ja ... kako se pa potem reče npr. brezšivni cevi, mannesmannki?

[Žerjavar]

Ja ... kako se pa potem reče npr. brezšivni cevi, mannesmannki?

Mannesmann je firma, ki jih dela po postopku valjanja (nekaj tudi varjenih). Je valjana. To je ime proizvoda po firmi (nekoč edina ali najbolj uporabljena). Tudi danes imamo podobna imena: itong = lahki plinobeton, demag vitlo = kompaktno vitlo z motorjem znotraj bobna, ....

[Demz]

To vem, ja, toda vedno se v kosovnicah pojavlja naziv "brezšivna cev". Vili pa popenil ...

[borisk]

To vem, ja, toda vedno se v kosovnicah pojavlja naziv "brezšivna cev". Vili pa popenil ...

Izraz se pojavlja, ker je pravilen in v splošni uporabi. Vilija je sicer mal pri srcu štihnal ko sm prlepu NEMŠKI standard o brezšivnih cevih, ampak kot sem mu že zgoraj povedal, to je v prenesenem pomenu, ampak nekateremu ne moreš...

načeloma bi bilo bolj pravilno brezspojne cevi ampak zakaj bi bi slovenci scali proti vetru, ki takšne cevi niti ne moremo narediti (razn kovane).

[vili]

boris:

glej gledam malo ata KRAUTA pa nikjer ne govori o kašnih šivnih ali brezšivnih ceveh, samo o valjanih (manesmankah, saj veš kaj je to), pa ga malo poglej, glej tisto pri trgovcih, ja je pa kao en žargon...,
so pa očitno nemški din pisali nepoznavalci tehnologij..., ja tudi to se zgodi..., ja nemci tudi pravijo hartmetal, lepo te prosim kakšna kovina - metal, ja hart - trdo pa je, če so pa to kompoziti, ameri imajo pa lepo karbidi, ker vedo da je kovine zelo malo...

aha še to, mi je skoćil ven en oglas, "alpina" žiri, ponujajo športne copate "superga", malo pomisliš, pa dobro, "superga" je ja italijanski izdelovalec obutve tako kot nemški adidas itd..., še dobro, da ne reklamirajo svojih pancerjev kot atomic , rosinjolce alpina pancerji ..., popizdiš...

[Žerjavar]

Ne se prepirati o oslovi senci. Povejte mi en primer, Da ene od cevi (šivne / brezšivne, valjane / varjene, .... ) ne moreš uporabiti, če maš obe na razpolago. Mene boj moti, da ne poveš o cevi ampak le "profil 108 x 4 ali pa profil 100 x 140 x 5, .... Imenujmo jih kar cev = cv, kvadratna cev KC in pravokotna cev = PC,

[grega09]

To vem, ja, toda vedno se v kosovnicah pojavlja naziv "brezšivna cev". Vili pa popenil ...

Jaz se trudim in napišem standard zraven, brez nekih ljudskih izročil in poimenovanj. Čeprav te pa potem drugi takšni ki poznajo "šivne" in "brezšivne" včasih čudno gledajo, zmagati ne moreš . Nekako se pa opiram na katalog Mersteel-a...

Trgovci pa tako s temi standardi klatijo kot svinja po štali. Napišejo prvo številko ki jo vidijo, pa nima veze z ničemer .
Dobri so tudi pri enem izmed večjih trgovcev z vijaki pri nas. Jim rečeš, da bi imel matice kvalitete 10., pa ti rečejo - A črne to mislite? Med kvaliteto razlikujejo po barvi, pa čeprav imam jaz tudi hladno cinkane v katalogu in niso čisto nič črne. Pa da jih eden ne nagoni malo na neko osnovno izobraževanje... *urc jih gleda...