Plamenski varilnik na UNP/kisik - nekaj vprašanj

[usimoncic]

Imam en star avtogen varilnik na acetilen/kisik (slika spodaj), katerega bi rad predelal na UNP/kisik. Nekje sem bral, da obstoječe šobe za acetilen/kisik (imam številke 1, 2 in 3) niso primerne za UNP/kisik. Zanima me, če to drži in če lahko zamenjam samo šobe, ali rabim tudi nove plamenice ali kar celo držalo. Zanima me tudi kje se take šobe dobi, ker na internetu nisem našel nič primernega.

Poleg tega moram zamenjati cevi. Je kakšen parameter, na katerega moram paziti, ali je kakršnakoli tovrstna cev OK, lahko kar tole iz Merkurja?

Za UNP moram nabaviti tudi regulator. Kakšen regulator se potrebuje, kakšen izhodni tlak? Je v redu navaden gospodinjski, ali rabim kaj takega?

PS: Avtogen varilni aparat nameravam uporabljati za segrevanje jekla za krivljenje in morda za trdo lotanje, ne za varjenje, saj vem da se z UNP/kisik ne da variti jekla.

[SAJKO]

Nisem še videl gorilnik za varjenje na UNP-ne pravim, da ne obstaja. Imam pa rezilnik -gor daš šobe za acetilen al pa za UNP, pa je. Jaz kar z njim kaj pogrejem, če rabim, samo greje dosti slabše kot z acetilenom-zgleda, da je manjša kurilna vrednost.

[usimoncic]

UNP šobe sem našel edino pri Kitajcih, tako da bom verjetno to poskusil. Imam pa eno vprašanje glede cevi. Ko sem malo bolj pogledal, sem ugotovil, da so različni premeri: 2×6mm, 2×8mm, 6+8mm, 6+9mm. Na gorilniku sta smrekici za kisik premera 6 mm in acetilen premera 10 mm. Kakšno cev torej lahko dam za acetilen oz. UNP. Se 8 mm cev lahko raztegne na 10 mm smrekico ali moram vzeti 9 mm in jo raztegniti na 10 mm ali je najbolje vzeti ustrezno smrekico?


PS: Je znano, da ima UNP/kisik precej hladnejši plamen od acetilenskega (mislim da 2400 stopinj C proti 3200 stopinj C), ampak to ni zaradi kurilne vrednosti, kajti ta je praktično enaka za propan, butan in acetilen (ca. 50 MJ/kg). Razlog je v tem, da ima CO2 precej nižjo specifično toploto, kot pa voda, in pri gorenju acetilena nastaja večji delež vode, kot pri UNP. Pa tudi celokupno nastane pri gorenju masne enote UNP večja masa produktov, kot pri gorenju acetilena, in na to večjo maso se razdeli dana količina energije. Sicer pa ima vodik skoraj trikrat večjo kurilno vrednost od acetilena ali UNP, temperaturo plamena pri izgorevnju s čistim kisikom pa podobno kot UNP.

[SAJKO]

Tole na povezavi so zgleda šobe za rezanje, ne za varjenje.

[usimoncic]

Ampak a nimajo šobe za rezanje ločen dovod za "rezalni kisik" ter za mešanico kisika in goriva? Te šobi izgledajo, da se privijejo na navaden plamenik z eno luknjo, po kateri prihaja mešanica kisika in goriva. Anyway, bom poskusil kaj dobim...

[borisk]

ločen dovod je samo do šobe

[usimoncic]

Aha, torej ob izklopljenem rezalnem kisiku skozi osrednjo luknjo prihaja ven zmes plinov oz. plamen. Ko se pa vklopi rezalni kisik, prihaja le-ta skozi osrednjo luknjo. In če tako šobo dam na navaden plamenik, bo pač delovala, kot na rezalniku z izklopljenim kisikom.

[kenny]

Na tvoji sliki je varilni brener. Za varjenje unp ni primeren, moraš imeti acetilen, kemije zadaj ne poznam. Butan-propan in rezalni brener se uporablja za rezanje namesto acetilena, ker je cenejši, predvsem pa varnejši. Pri rezanju je šoba narejena tako da ima eno večjo luknjo na sredini in več manjših okoli nje. Po teh manjših gre mešanica, po sredinski pa samo kisik, ki se vklopi z ročico/ventilom. Prvo segreješ material nato pa vklopiš kisik in začne se kemična reakcija, pri kateri lahko plin povsem izklopiš in režeš le z kisikom.

[vili]

demz, pomoč prosim

zakaj ima acetilen tako jebene lastnosti poleg tiste dobre visoka tem. plamena s kisilom..., prosim...
saj si že povedal, ampak malo "rozike"...
lepo pa je pokalo ko smo pljuvali na karbit...

[Demz]

Ne vem več na pamet, lahko jo grem pa osvežit ... tja na dile. Tam imam spravljen ROM .
Dejstvo pa je, da ima acetilen kot alkin spravljene v sebi mnogo več energije, kot alkani, v tem primeru propan in butan.
Samo strukturne formule poglejte in mora biti takoj jasno.

Kurilne vrednosti so izmerjene, brez Krauta ali mojega kemijskega priročnika na pamet ne vem . Toda zaradi tiste trojne vezi v acetilenu (ogljika sta med seboj 'bolj rahlo' spojena, en par elektronov je operativen, druga dva para bi pa šla tudi drugam, okoli sosed pogledat itd ... ) - zato je ta molekula "bolj rahla", raje razpade, samo malce porineš in razpade itd.

Acetilen ima zato precej višjo kurilno vrednost in razvije višje temperature v plamenišču. Če ga gledaš bolj natančno, pri razpadu zahteva več kisika kot nek alkan, da bo razpadel v končne produkte CO2 in vodo. Vsi ti procesi so pa eksotermni in dodajajo energijo.

V splošnem acetilen izgoreva z močno sajastim plamenom - ker enostavno ni v tem trenutku dovolj kisika v zraku. (Pa vodika iz molekule tudi ne. Medtem ko pri propanu ali butanu pa vodik je.) Če mu ga pa dodaš - pa zgori v končne produkte s precej višjimi oddanimi energijami in tudi volumni produktov.

Pravim, zadevo je treba gledati vedno v luči končnih produktov, kar sta CO2 in voda.

Acetilen je ena taka 'nestabilna' zadeva. Ne vem, če se da še kaj več iztržiti iz vezi C - C. Morda pri antracitu ?

Aja, potem pa rezanje kot samo - to je pa resnično neka alkimija . Ob doseženi temperaturi dodaš še prosti kisik, in železo veselo izgoreva, samo da je kisik s srcem zraven. Nekako tako kot da bi Brižitko povabil na randi.

[Deutz]

.... veselo izgoreva, samo da je kisik s srcem zraven. Nekako tako kot da bi Brižitko povabil na randi.

[Deutz]

... (Pa vodika iz molekule tudi ne. Medtem ko pri propanu ali butanu pa vodik je.) Če mu ga pa dodaš - pa zgori v končne produkte s precej višjimi oddanimi energijami in tudi volumni produktov.
....

...in kaj se dogaja ko vodik dodaš acetilenu ??? ... je to tistih cca 5000 stC??

[Demz]

Hey, ne bi raje kake bolj "mlade" slike poiskal?

[Deutz]

A..ha

[zodiac]

Povem se svojo izkusnjo... podobno kot avtor teme sem gorilnik ze imel sicer ne tak kot na sliki (teleoptik ali podobno), ampak nekoliko manjsi rdec. Ker sem zelel trdo lotati sem nabavil se kisikovo jeklenko. To sem povezal na propan butan jeklenko. Vem da lotat je slo, varit pa ne oz. je talina nekako oksidirala. Kaj veliko tega nisem poskusal ker sem potem naslednji mesec nabavil se acetilin, boljsi gorilnik in nove varovalke.