Obtočna črpalka za talno gretje

[jerjur]

jerjur; mislim da tvoja pripomba ne pije vode..., je simpatična, ampak je kar nekaj...

Res je, Tudi enačiti prenos energije z medijem in elektrikčno napetostjo je malo
Kar se pa teme tiče se pa računsko sicer izide v idealnih razmerah. V praksi pa ne bo čisto tako.
- ni energije za potrebe zagona
- upliv ekstremnih vremenskih razmer, polarni mraz, veter...
Nočem prepričevati prepričanih. S takšnim sistemom se ne bi rad ukvarjal ne kot izvajalec še manj kot uporabnik. Kdor ne verjame naj malo povpraša po notranjski kako je bilo par let nazaj. Agregati in ...
@grega09 pa naj dobro založi drvarnico. Kamin mu bo še kako prav prišel.
Pa srečno! In veliko potrpeželjivosti pri hidravličnem uravnovesenju.

[vili]

ma kaj si zdaj užaljen kot moj mali jakec... šmrcc...
razlozi; energije zagona, kater, ekstremni pogoji, pa notranjska ma sem samo par km stran, pa malo vem kaj je mraz, danes je bilo samo - 14... in...

[jerjur]

ma kaj si zdaj užaljen kot moj mali jakec... šmrcc...

Po tem pa res ne čutim potrebe. Samo ne da se mi ukvarat. Mam dosti bolj pametnega dela.

[Deutz]

Kar se pa teme tiče se pa računsko sicer izide v idealnih razmerah. V praksi pa ne bo čisto tako.
- ni energije za potrebe zagona

Če bi te npr. zaposlili kot vrhunskega strokovnjaka za projektiranje hladilnega obtoka v Krškemm in bi naredil natančen elaborat z vsemi mogočimi izračuni..... in .... boš ti potem malce tako od oka ali pa iz prakse stanovanjskega ogrevanja na izračun dodajal ali pa odvzemal kar povprek...??? Hej.... zaradi tega se hodi v šole ne pa samo montira črpalke po zankah po občutku in neznanju osnove hidravlike.Če pa maš preveč denarja je pa druga stvar.... ne zamerit.

[jerjur]

@Deutz, ja točno o tem govorim, če bi za Krško naredili tak izračun bi imeli že gobo nad mestom.
Pa ne zamerit.

[grega09]

Jerjur, ne skrbi zame, bom preživel, kot še marsikdo, ki je pametno izbral moč ogrevalnega sistema. Če seštejem moč toplotne črpalke z vsemi elektro grelci in kaminom imam 27 kW inštalirane moči. Pa že TČ brez el. grelcev bo dovolj...

Še vedno me pa zanima naslednje:

Dve stvari me pa še zanimata. Pretok se enakomerno razporedi po zankah, če bi bil samo en razdelilec, v primeru treh, se bo pa v razmerju skupnih uporov na razdelilcih. To lahko pa reguliramo preko ventilov na razdelilcih. Tu razmišljam, da bi 1. etažo razdelil na dva dela, ker drugače bom imel preveč razvodov do najbolj odaljenih zank. Kakšna so kaj vaša mnenja? Tu se gre bolj za prakso polaganja talnega gretja, kot pa kaj drugega. No, na koncu pa tudi bolj enakomeren pretok po posameznih razdelilcih.

Druga stvar je pa razmak cevi talnega gretja. Računamo lahko kar hočemo, če polagamo cevi na plošče s čepki z razmakom 5 cm, smo na koncu omejeni na 5, 10, 15 cm, itd. Kot vidim na drugih primerih je 5 cm preveč skupaj in bo zank preveč in vse skupaj tako nima smisla. 10 cm razmika pomeni 10 m cevi na m2, kar pri 200 m2 pomeni 2000 m cevi in s tem 22 zank. Nisem se poglabljal v teorijo sevanja tal v odvisnosti od razmika cevi, imam pa občutek, da ko je estrih enkrat ogret 10 ali pa 15 cm ne pomeni neke velike razlike. Mnenja?

[grega09]

Eno praktično vprašanje in malo za debato.

Kako bi raje vezali 4 omarice za talno ogrevanje v hiši. Opcija 1 ali opcija 2 na sliki?
Meni osebno je bolj všeč opcija 2 zaradi boljšega hidravličnega uravnoteženja sistema že v startu. Inštalaterji pa z veseljem naredijo opcijo 1 in potem vse rešijo z dušenjem pretoka na posameznih zankah.
Naj omenim še, da so posamezne zanke talnega ogrevanja podobnih dolžin, tam cca. 85 m.

2020_10_09-09_40_32.png (156.3 KiB) Videno 5214 krat

[sassapo]

Logična je opcija 3, s tem boš vsaj približno enačil hidravlični upor skozi ves sistem

[grega09]

Sicer opcije 3 nimam, verjetno pa misliš 2 kot je tudi meni bolj všeč, da bodo že v osnovi bolj enakomerno razporejeni upori.

[tucko]

Pozdravljeni,
v novogradnji imam montirano Centrometalovo poč BioTech 25kW lambda in zalodovnik 2x900l.
Na peči imam nastavljena 2 kroga ogrevanja in sicer 1. krog radiatorji - klet, 2.krog talno gretje - pritličje mansarda.
pri talnem gratju je v pritličju 6 vej cca 500m, v mansardi pravtako 6 vej cca 600m. krogotok talnega gretja poganje črpalka wilo RS25/6 in je nastavljena na srednjo vrednost.
Pretok na vseh merilnih lončkih (obe etaži) kaže 2l/min(vse odprto do konca), je to OK?
Ko je sistem razgret je povratni vod cca 2-3°C nižji kot dvižni vod - je to OK?
Hiša še nima fasade zato bo treba malo bolj korit ampak to ni problem ko drva okrog bajte skačejo .

[Žerjavar]

Ali iščeš možne napake toplovodarja?
Naštete stvari so ustrezne, če boš uspel v peči (in mešalnimi ventili) doseči potrebno temperaturo dvižnih vodov, da bodo vsi prostori ustrezno ogreti.
Dokler nimaš ustrezne toplotne izolacije stavbe, bo verjetno, predvsem ob bolj mrzlih dneh, malce umetnost ustrezno kuriti (tudi ponoči). Zalogovnik 1800 l ti v tem času prav gotovo ne bo zadoščal, da bi si lahko privoščil prekinitev kurjenja za vsaj 8 ur.
Ko bo izolativni ovoj stavbe v okviru današnjih normativov pa nebi smelo biti problema.

[tucko]

Temperatura dvižnega voda se itak regulira sama preko sobnega termostata in tiste krivulje, ki mi ni čisto jasno kako naj jo nastavim (kolikšna naj bo temp.vode v ceveh gretja ker imam položen parket, vinil in keramiko). Krmiljenje peči in ogrevanja gre preko elektronike od peči.
Radiatorsko gretje je praktično izklopljeno, samo en radiator v kopalnici je odprt , ostali so pa bolj priprti - termostatski ventil nastavljen na 1 ker ni potrebe po gretju.
Ko sem kuril lansko zimo zaradi sušenja hiše( ometi, tlaki, beljenje) so bili vsi radiatoji odprti in v talno je šlo 40°C, pa je peč segrela zalogovnik na 85°c.
Zdaj zakurim popoldan in nalagam toliko časa de je zalogovnik segret, do naslednjega kurjenja pa se ohladi na 40 - 50°C.

[Žerjavar]

Temperatura dvižnega voda se itak regulira sama preko sobnega termostata in tiste krivulje, ki mi ni čisto jasno kako naj jo nastavim (kolikšna naj bo temp.vode v ceveh gretja ker imam položen parket, vinil in keramiko).

Nastavitev krivulje: višja številka je bolj topla voda pri isti zunanji temperaturi. Če po enem tednu ugotoviš, da temperatura pripadajočih prostorov ni ustrezna, spremeniš številko krivulje. Če pa je en prostor prevroč, drugi pa prehladen pa pokliči monterja, da bolje nastavi pretok v posamezni zanki talnega.

[tucko]

Aha to je to.
Glede pretoka po posameznih zankah mi je vse jasno ni noben problem malo ventilček pripret.
Najbolj me bega koliko stopinj je trebe terat po zankah. Recimo če hočem imet tla topla 25°C(betonski tlak je debel 5 - 6 cm, pa izravnalna masa 2-4 mm, talna obloga
vinil lepljen debel 4mm)

[Žerjavar]

koliko stopinj je trebe terat po zankah. Recimo če hočem imet tla topla 25°C(betonski tlak je debel 5 - 6 cm, pa izravnalna masa 2-4 mm, talna obloga
vinil lepljen debel 4mm)

Sedaj , ko ogrevanje že deluje ni važna temperatura vode; važna je temperatura zraka prostora in osebno počutje v posameznem prostoru. Tu pa je glavno merilo, ali je pretoplo ali prehladno. Za zdravljenje pa je le dvig ali spust temperature (vrednost ni važna) dvižnega voda in sprememba pretoka v posamezni veji.
Tvoji navedeni podatki in še mnogo več je potrebno pri teoretičnem izračunu elementov sistema. To pa se sedaj dela le, da se dokaže napačna odločitev ob njihovi izbiri.