Vrtanje v polni material

[muhotepec]

Pozdravljeni kolegi strojniki!
Izdelati morem analizo dela izdelave prirobnice. Problem imam pri vrtanju v polni material, namreč izvrtati moram luknjo fi 40. Ali moram uporabiti najprej manjši sveder recimo fi 10, nato fi 25 ter na koncu fi 40? Ali bi bilo možno da bi luknjo izdelal z enim svedrom ,ker potem bi lahko to naredil na stružnici ali ne? Glede na to da potem sledi struženje, bi s tem prihranil na tehnološkem času.
Hvala za odgovore.

[muhotepec]

Stopnja hrapavosti luknje pa je N6. Torej potem takem struženje ne pride v poštev. Mogoče povrtavanje?

[vili]

s čim pa boš pa vrtal, s hss, karbid ali "koromant" svedri, z vsakim pa gre na polno, mora iti brez problemov, koromant gre pa tako in tako na polno..., no moraš pa imeti na stroju dovoj moči, da nebo počepnil, to potrebno moč pa tudi ni problem izračunati..., sem pa dal pred dnevi na eno stran lušten kalkulator od walter-ja, poišči, pa malo poglej in poročaj... , a veš zakaj je potrebno predvrtanje???...,
zakaj pa nebi šlo struženje N6/ra 0.8, če gre tudi N4..., dobro ne na enem zgonjenem gemplu , z nevem koliko "lufti"..., ja je pa potrebna aksialna sila cca 1tono!!!???..., tako pravi Walter...

[muhotepec]

Vrtal bi s svedrom iz karbidne trdine, na Prvomajski Raša. Moč 11kW. Drugače pa imam možnost na radialnem vrtalnem stroju 4300 W, ali pa na horizontalnem vrtalnem stroju 11,5 kW.
Ja sem potem pogledal v strojniški priročnik in vidal da bi lahko N6 stružil.
Zakaj se uporablja predvrtavanje? Trenutno se še učim tak da vsaka informacija bi bila zlata vredna.
Hvala za odgovore

[vili]

no če pogledaš en vijačni sveder, vidiš poleg dveh rezil na sredini tudi stik teh dveh rezil, temu se reče prečno rezilo, to prečno rezilo pa nič ne reže ampak gnete in tudi zaradi tega je potrebna velika podajalna sila, za sveder n.pr. fi10 v mehko jeklo je potrebnih cca 1500N (150kg), da bo rezal optimalno, pa zagotovi to silo z ročno mašino tako za ilustracijo, če pa gledava svedre še naprej imajo pa običajno stržen stožčast, debelejši proti držalu in z brušenjem svedrov se povečuje prečno rezilo in s tem podajalna sila, zato je potrebno krajšim svedrom z brušenjem zmanjšati prečno rezilo, smo vrtali včasih, luknje tudi 80 brez forboranja..., dobro to je šlo na češki revolverici R100, res robusten stroj, z močjo motorja cca 20 kW, ja nam je pa tudi odttrgalo podajalni zobnik na revolverju samo toliko, torej prečno rezilo je keč, ja kraut mora biti pa pri strojniku vedno na mizi, pa ne kot okras ali fikus kot pri direktorju, ga je treba vrteti, jebiga, tako je, pri strojnikih...

smo pa vrtali tja do 50...60 s svedri s ploščicami na cnc-jih za šalo, pri teh gre pa velika rezalna hitrost relativno mala podajanja in sorazmerno majhne aksialne sile...

aha še to, kaj imaš manualko ali cnc..., na raši smo vrtali s ploščicami 40 bp....

[nabijač]

Po moje bi bilo najbolj enostavno vrtanje luknje 40mm z votlim rezkarjem-svedrom.
https://karnasch.tools/uk/products/annular-cutters-rail-cutters-twist-drills
Je pa odvisno kakšno količino imaš, če se ga splača kupit.

[vili]

isti izdelovalec:
https://karnasch.tools/de/spatenbohrer

nekaj podobnega smo imeli pred ohoho desetletji le, da je bilo steblo cilidrično, vrtala je pa krona še iz hss - a, mislim da je bil fi 80, krona je bila brušena podobno kot na gornji povezavi...ma imaš tega kolikor hočeš, ni da ni...

[muhotepec]

no če pogledaš en vijačni sveder, vidiš poleg dveh rezil na sredini tudi stik teh dveh rezil, temu se reče prečno rezilo, to prečno rezilo pa nič ne reže ampak gnete in tudi zaradi tega je potrebna velika podajalna sila, za sveder n.pr. fi10 v mehko jeklo je potrebnih cca 1500N (150kg), da bo rezal optimalno, pa zagotovi to silo z ročno mašino tako za ilustracijo, če pa gledava svedre še naprej imajo pa običajno stržen stožčast, debelejši proti držalu in z brušenjem svedrov se povečuje prečno rezilo in s tem podajalna sila, zato je potrebno krajšim svedrom z brušenjem zmanjšati prečno rezilo, smo vrtali včasih, luknje tudi 80 brez forboranja..., dobro to je šlo na češki revolverici R100, res robusten stroj, z močjo motorja cca 20 kW, ja nam je pa tudi odttrgalo podajalni zobnik na revolverju samo toliko, torej prečno rezilo je keč, ja kraut mora biti pa pri strojniku vedno na mizi, pa ne kot okras ali fikus kot pri direktorju, ga je treba vrteti, jebiga, tako je, pri strojnikih...

smo pa vrtali tja do 50...60 s svedri s ploščicami na cnc-jih za šalo, pri teh gre pa velika rezalna hitrost relativno mala podajanja in sorazmerno majhne aksialne sile...

aha še to, kaj imaš manualko ali cnc..., na raši smo vrtali s ploščicami 40 bp....

ja, stružnica je manualna.

[muhotepec]

na manualni stružnici še nisem delal, zato pa me zanima kam se vpne sveder? v konjička? Mam izkušnje z izdelavo na CNC stružnici, ampak tole je pa zdaj novo področje za mene. Se še učim.
Saj bi drugače lahko vrtal na vrtalnih strojih, ampak poskušam naredit izdelek kar se da hitro, kar se da poceni in natančno. Zato poskušam naredit čim več v enem vpetju obdelovanca.
Ali bi bilo boljše da kr zvrtam na vrtalnem stroju, pa luknjo nato dokončam na stružnici na N6, pa si prihranim živce ?
hvala za odgovore.

[KOUTER]

A se ti malo hecaš.Na cnc znaš delat na klasiki pa ne veš kam se vpne sveder.

[muhotepec]

A se ti malo hecaš.Na cnc znaš delat na klasiki pa ne veš kam se vpne sveder.

Trenutno še študiram. Na CNC sem delal v firmi med prakso, kjer sem se veliko naučil. Na stružnici pa še nisem nikoli v življenju delal, ker v šoli nam tak niso pustili. V podjetju mi niso pustili da nebom kaj zje... Na fakulteti smo pa tak stroj gledali od daleč. Pa še tam smo vse delali v smeri CNC. Zdaj smo pa dobli primer za konvencionalno stružnico. in zdaj vsi gledamo.

[KOUTER]

Daj na stružnico pa naredi že to luknjo.Naj ti nekdo pokaže/pomaga.Zdej bi bil že fertik če nebi tipkal.
Prvo pa naj ti malo razloži okoli varnosti pri strojih,da ne boš v bundi in rokavicah rogovilil okoli stroja.Če te zagrabi si gotov, te bodo postrgali po stenah.

[muhotepec]

Daj na stružnico pa naredi že to luknjo.Naj ti nekdo pokaže/pomaga.Zdej bi bil že fertik če nebi tipkal.
Prvo pa naj ti malo razloži okoli varnosti pri strojih,da ne boš v bundi in rokavicah rogovilil okoli stroja.Če te zagrabi si gotov, te bodo postrgali po stenah.

hahaha nisem mislil kot študiram kaj bom naredil . Ampak obiskujem študij. Študiram strojništvo NA fakulteti. In morem naredit analizo dela za izdelavo prirobnice

[vili]

torej imaš tnp - ko ali vdf - ko, ja vpneš v konjička pa s štilom od metle vrtiš kolo na konjičku, da boš zagotovil dovolj veliko podajalno silo in optimalen rez, kje vidiš problem, ali pa sveder vtakneš v držalo in vpneš na "suport", v držalo orodij in to je to, si si pogledal Walter-ja, glede režimov, so pa osnove rezanja ENAKE!!! tako na manualkah kot na cnc - jih jasno, ni nobene razlike, veselo na delo , ja, "drejarija bi bila ajnfoh, če nebi bilo zadnjega špana", to so pa tisti Ra-ji in H/h6, K/k6..., to je eno staro pravilo drejarije... in tega moraš imeti stalno v glavi...

[muhotepec]

torej imaš tnp - ko ali vdf - ko, ja vpneš v konjička pa s štilom od metle vrtiš kolo na konjičku, da boš zagotovil dovolj veliko podajalno silo in optimalen rez, kje vidiš problem, ali pa sveder vtakneš v držalo in vpneš na "suport", v držalo orodij in to je to, si si pogledal Walter-ja, glede režimov, so pa osnove rezanja ENAKE!!! tako na manualkah kot na cnc - jih jasno, ni nobene razlike, veselo na delo , ja, "drejarija bi bila ajnfoh, če nebi bilo zadnjega špana", to so pa tisti Ra-ji in H/h6, K/k6..., to je eno staro pravilo drejarije... in tega moraš imeti stalno v glavi...

Drugače imam Seco katalog pri sebi, bom pa Walterja tudi pogledau