Sončni sušilnik - steklo ali akrilno steklo?

[varilecgapo]

Pozdravljeni,

Razmišljam, da bi si naredil sončni sušilnik za npr. sadje (podoben temu na spodnji sliki). Dno ter stranice bi bile izolirane (razmišljam o 20 mm kameni volni), zgornja plošča pa bi bila pod kotom, da bi sončni žarki padali čim bolj pravokotno.

Zanima pa me, če morda kdo ve ali pa ima izkušnje, pri katerem materialu pokrova (steklo, barvano steklo, plexi steklo,...) bi se notranjost škatle na soncu najbolj segrela?

Oziroma kako bi to izračunal za npr. škatlo 1x1x1 [m]?

Hvala in lepe praznike vsem!

[Žerjavar]

Hitrejše sušenje sadja dosežeš z višjo temperaturo sadja in z hitrejšim odtekanjem vodnih par od sadja vstran (veter).
Za doseganje višje temperature priporočam: temno podlago na kateri je sadje, eno samo steklo, znatno večje od površine sadja, da bo večino časa vse sadje obsijano in dovolj veliko odprtino (vsaj 1/4 površine sadja, po kateri bodo hlapi lahko odtekali navzdol.

[Deutz]

...jaz bi pa dal neko mrežo namesto stekla tako da muhe ne pridejo zraven in da bo prezračevanje čim boljše, spodaj pa tudi mrežo !! Na steklo ti se bo nabral kondenz če bo škatla popolnoma zaprta kot ta na sliki, če pa imaš velike ventilacijske odprtine pa je steklo brez pomena ker se zaradi pretoka zraka ne more bistveno zvišati temperatura kot pri toplogrednem primeru.

[Žerjavar]

če pa imaš velike ventilacijske odprtine pa je steklo brez pomena ker se zaradi pretoka zraka ne more bistveno zvišati temperatura kot pri toplogrednem primeru.

Odprtina je le navzdol, morda kot krajša cev. Bo pod steklom znatno višja temperatura, kot zunaj. Rositi se nebi smelo, ker se parcialni pritisk hlapov (pare) zunaj in znotraj približno izenačuje.

[vili]

pa tudi osnovo črno podlago, kot pravi žerjavar obrni proti soncu, če boš samo šajbo nisi naredil nič..., ja pa zračit, če ti bo vlaga ostajala v komori nisi naredil nič, podobno kot, če greš pod tuš in začne teči kondenz s sten..., dobro ni čisto enako..., samo za ilustracijo...

[kruster]

Vlažen zrak je lažji od suhega , zato se dviga navzgor (sicer nebi nikoli deževalo), reže ali izvrtine za izpust pare bi potemtakem morale biti na zgornjem delu sušilne komore.
Sadje ,ki zložiš nad črno ploščo , to dejansko zasenči in bo po moje bore malo segrevala notranjost sušilnice, mogoče bi bilo za razmislit o črni plošči zunaj , ki pregreva zrak , kteri pa vstopa v spodnjem delu zaboja , se navzame vlage in vlažen v zgornjem delu izstopa iz sušilnice.
Mogoče , če smem , bi podal pomislek, da jeseni , ko se pobira sadje so kratki dnevi z malo sonca in se bojim , da boste razočarani z rezultati.

[Žerjavar]

Vlažen zrak je lažji od suhega , zato se dviga navzgor

Zrak je zmes ne spojina. Vsak od plinov teži z gibanjem, da se povsod izenači parcialni tlak tega plina. Običajno, ko sušimo sadje v naravi, je ob sadju več vodnih par kot pa drugje v zraku. Kot sem opisal, bodo vodne pare potovale od sadja navzdol skozi odprtino, da pridejo do zunanjega zraka z nižjim parcialnim tlakom vode. Za ostale dele zraka (N, O, ) se parcialni tlak posameznega plina zaradi sušenja sadja ne spreminja in se kvečjemu dvigajo zaradi višje temperature. Tudi dviganje zračne vlage v višje sloje je zajeto v to razlago. Vodna para nastaja predvsem ob površju zemlje, končuje pa v višjih zračnih plasteh, kjer zaradi nižje temperature kondenzira. Parcialni pritisk pare je v viših plasteh znatno nižji kot ob površju.

[varilecgapo]

Najlepša hvala vsem za odgovore in ideje! Sem še malo brskal in sem našel še sušilnik, ki ima ločen prostor za segrevanje zraka, topel zrak pa potem potuje v drugo komoro (podobno prekajevalnici mesa), kjer je naloženo sadje, ima pa tudi (tako kot ste že predlagali) kar velike odprtine za izpust vlage, da se lahko sadje posuši.
Me pa vseeno zanima, kateri material zasteklitve (navadno steklo ali plexi steklo) bi ustvaril več vročine v notranjosti posode?

Hvala in lep pozdrav!

[kruster]

Zaboj , zgoraj neprodušno zaprt , segrevan s sevanjem , se bo hitro napolnil s vodno paro , ki bo izpodrinila ostale pline in pričela izhajat tudi spodaj , vendar se bo sadje obdano z vodno paro slabo sušilo. Voda v plinastem stanju -para je še vedno sestavljena iz dveh vodikovih atomov (najlažji element) in enega kisikovega , kar pomeni , da je lažja od od ostalega zraka (N2, O2 in CO2).
S segrevanjem svežega zraka mu zmanjšamo relativno vlažnost in kot tak odlično absorbira vodno paro iz snovi , katero sušimo (fen za lase , sušilni stroj za perilo, sušilnice zrnja, sušilnice lesa,...)

[vili]

če bo zlagal podobno kot na sliki z luftom med krhlji bo črno kar grelo, zgoraj naj pa samo malo privzdigne šipo, spodaj pa luknje za hladen "suh" zrak in je zmagal, da bo šla vlaga ven v oblake , ko gledam zjutraj v teh mrzlih časih na garažo kako se začne s strehe lepo kaditi (pare), ko sonce segreva slano na strehi..., ma se stalno malo še učim...