Prosim za pomoč - izračun nosilnosti

[drVrh]

Bo vredu če naredim takšno konzolo:

[Žerjavar]

Sedaj sva rešila koncept gradnje. Rešiti je treba še nekatere detajle. Potem se bom lotil končnega izračuna trdnosti (določitev dimenzij nosilnih elementov). Jih boš izvedel in lahko risal (PZI).
Projekt gradnje običajno ni guljenje investitorja, je trdo delo, ki si zasluži dostojno plačilo - pri tem niti ne pomislim na trenutno aktualne zdravnike in njihove številke.
Predlagana konzola ne pride v poštev za opečnati zid - na beton bi šlo.
Na opeki pa je treba bistveno povečati razdaljo med zgornjim in spodnjim sidrom. Vijačenje konzole z nosilcem mora biti izven fasadne izolacije - je pričakovati premike v spoju = pokanje fasade. Jaz bi vijačil od spodaj navzgor, v konzoli izvrtina, na nosilcu ojačitvena plošča z navojno izvrtino.

[drVrh]

Ok, glede konzole razumem, jo bom narisal tako. Za nosilce pa dodal pločevino za navoj. Bi bil potem vijak skozi celotni nosilec, ki je na konzoli varjen? In se privijači samo na nosilcu oz. na pločevini varjeni na nosilcu?

[drVrh]

Torej na tak način, vijak pa dolžine, da seže od spodaj skozi nosilec in do zgoraj? Kjer jez modro označeno za luknje. Kolikšna je potem potrebna razdalja vijakov, ki pritrdijo konzolo na steno iz opeke?
Lahko to ršeujem tudi s kakšnimi PC cevmi?

[Žerjavar]

Torej na tak način, vijak pa dolžine, da seže od spodaj skozi nosilec in do zgoraj?

Ali si iz nekega razloga že v časovni stiski? Počakaj da pride konzola na vrsto za trdnostni račun. Bo takrat vse znano. Verjemi mi, da skušam vedno delati optimalno (poceni) vendar v okvirju potrebnih varnostnih faktorjev.
Sem pa navdušen, da iščeš ustrezne rešitve.

[drVrh]

Ne, ne, nisem neučakan, vendar sem iz zapisanega razumel, da moram to narisati in predvideti na nek način zdaj, pa sem spraševal in aktivno začel iskati najrazličnejše rešitve. Zato je bil tudi odgovor napisan na hitro mogoče celo malo v afektu.

[Žerjavar]

Ali bi te zelo motilo, če je nosilec nad tremi stebri za 35 mm zamaknjen glede na rob stebra in konec lege4,3 m?
Da bi bili vijačeni spoji med elementi konstrukcije čim manj moteči sem prišel do te rešitve.

[drVrh]

Ne glede tega ne vidim zadrzkov, bo pa prisla okrog obroba krovca. In pa zleb.

[Žerjavar]

Prilagam skice spojev med pocinkanimi cevmi. Dimenzije pozneje. V vsakem spoju sta dve debelejši pločevini, ena ima izvrtine za vijake, druga pa navojne izvrtine, ki se delajo po varjenju.

[drVrh]

Hvala za skice, pri drugi sliki ne razumem najbolje kaj pomenni okvir in pa vmesni? Verjetno okvir pomeni, tisti, ki je na legah privarjen, vmesni pa tisti, ki je privarjen na nosilcih?
Glede konzole sem razmišljal, verjetno bo na montaži težko naravnati lego na konzolo, da bo popolnoma pravokotno sedela na konzolnem nosilcu? Zato bo tudi težko vijačiti ker ne bo vertikalno ravno?
Če bi se vijačilo ob straneh bi bil konzolni nosilec lahko oblike U.
V tem primeru so dovoljeni pomiki za kakšen milimete ali dva.

Tule sem opazil glede lege, na tvoji skici sedi lega na stebru, v mojem primeru je vijačena na steno stebra.
Lega ima naklon "nekako" pod kotom, torej ne bo sedela ravno na stebru.

[Žerjavar]

Da ne bo nesporazuma: Lega je od zidne konzole na steber. Nosilec je podpora kritine, dolžina 350 + 350 cm. Pri spoju lega - nosilec so v liniji stebrov (okvir) po 4 vijaki na spoj, za ostale 3 nosilce pa le po 2 vijaka.
Glede na nagib kritine je enako treba pod kotom odrezati vrh stebra in narediti nagib UNP na zidni konzoli.
Vsak spoj je sestavljen iz pločevine debeline vijaka ( za M10 je debelina 10 mm) z vrezanim navojem in iz pločevino eno stopnjo tanjša (za M10 je 8 mm) z izvrtino za vijak, ki je 2 mm večja od vijaka (za M10 je luknja 12 mm). Ta velikost izvrtine zagotavlja dovolj prilagajanj ob montaži konstrukcije.

na tvoji skici sedi lega na stebru, v mojem primeru je vijačena na steno stebra.

Uporabnih konstruktivnih rešitev je lahko več. Mene je vodilo načelo, da se največja obremenitev (vertikalna sila) prenaša z direktnim dotikom. Vijaki le stabilizirajo položaj in seveda prenašajo tudi ostale obremenitve stika.

[drVrh]

Razumem. Vendar je lega kot sem jo narisal jaz sprva pod balkonom pravokotna na steno hise. Torej je lahko nosilec na konzoli pravokoten. Sele na razdalji balkona se konzola prelomi za 2 stopinji in nadaljuje posevnina do stebra.

Zanimive resitve ki sem jih opazil drugje so tudi da so lege ravne in so nosilci vijaceni po naklonski premici, kar pomeni da je kritina skrita znotraj okvirja. Od zunaj zgleda ravna streha v bistvu pa gre za naklon.

[Žerjavar]

Imaš prav. Take podatke obdeluje konstrukter. Na forumu pa se jaz nebi šel konstrukterja, sem pa na razpolago za pojasnila, če je kdo v dilemi ali zagati.

[drVrh]

Kako poiščem ustrezen Upogibni moment, za izračun?
Wy nisem našel v dokumentacijah, večina je podan Wx.
Dobil sem variatno, da se spoj med lego in stebrom vari, to pomeni, da bo od konzole pa do tleh v travi praktično narejeno iz enega kosa.

Sedaj kolikor gledam je snežna obremenitev 1.5kN/m2, to pomeni, da je to moja obtežitev, ki jo mora nadstrešek poleg lastne teže nosisti.
Površino, ki jo imam je 6.8m x 4.3 = 29,24, zanemarim, da je 6.8m2 pod balkonom.
Kar pomeni, 44kN za celoten nadstrešek.

Zdaj če jaz prav razumem, vsak element, ki je fiksno vpet prevzame svoj del obremenitve. To pomeni, da imam tri konzole in pa tri stebre. 6 elemenotv, ki so fiksno vpeti. Lahko rečem, da vsak izmed njih prevzame šestino celotne teže?
Oziroma, če gledam upogibni moment za primer: F*l/4 vsak komplet tretjino.
Kar pomeni, 15kN za vsak element, imam pa tri elemente.

Kako pridem sedaj do ustreznega odpornostnega momenta, očitno Wx če je vsepovsod podan? In se očitno izbira glede na to?

Če računam Wy za te komplete potem pride da potrebujem Wy=111,586. - 150x150x4 bo ok.
Če računam Wy za nosilce strešne kritine pride, da potrebujem Wy = 45. - 100x60x4 bo ok.
Wy sem dobil iz tega dokumenta, kjer je sice WPl.
http://www.baunews.net/wp-content/uploads/2011/10/Stahlbauhohlprofile.pdf
Glede konzole, sem jo pripel narisano. Razdalje je 300 mm, luknja so za M12. UNP je širine 200. Višine 75.

[Žerjavar]

Za določitev zidne konzole so merodajne največje možne obremenitve.
Najbolj obremenjena bo srednja konzola. Vertikalno obremenitev na to konzolo bo:
del (1/2) lastne teže ene lege, del lastne teže (manj kot 1/2) nosilcev in kritine v dolžini 3,5 m in del (nekaj manj od 1/2) lastne teže snega (150 kg/m2) na dolžini 3,5 m nadstreška (pod balkonom ni nosilcev, kritine in snega). Je pa treba upoštevati še horizontalno silo od vetra, ki odpade na to konzolo. S tem dobiš za horizontalni UNP vertikalni in horizontalni upogibni moment (za Wy in Wx). Horizontalni moment se pretvori v dvojico sil, ena od njih skuša izvleči sidro. Vertikalni moment pa se prenese v vertikalni UNP, da se lahko pretvori v dvojico sil, od katerih ena skuša izvleči obe gornji sidri, druga pa pritiska na zid okrog spodnjega sidra. Gornji dve sidri pa sta še obremenjeni na strig od vertikalne in horizontalne sile lege (konca konzole). Povezava med gornjima in spodnjim zidnim sidrom ne sme biti le pločevina ampak enak UNP, ker mora prenašati upogibni moment. Zakaj UNP: je oblikovno dovolj širok, da vanj sede lega, je dovolj nizek, da je vertikalni del konzole še dovolj prekrit z izolacijo. Res bi konzola iz KC bila lažja, vendar bi imela bistveno več toplotnih izgub iz stanovanja.