big boj...

[Demz]

Sin je bil končno polnoleten in je šel na šiht h knapom - skupaj s svojim fotrom v partiji.
Ata mu reče - "Sedaj nisva več ata in sin, sedaj sva komarata".

Seveda je po šihtu bilo treba it v gostilno ... pa še naprej itd, in sta se primajala sredi noči domov nažgana kot zmaj. Itak je žena (mama) doma znorela : "Na, preklemanska pijandura stara, sedaj nama boš pa še fanta pokvaril itd " . Potem sta pa foter in sin obsedela v kuhinji za mizo. Pravi fant : "Mater, kumarat, da bi meni tastara tako sikala nazaj - jest jo takoj fentam!"

[vili]

demz:

pridi, ti posodim Švajgarja, pa ti bo vse jasno, res pravo "mašinstvo", ja ga boš moral pa vrniti..., tu se mi ga res neda skenirat...

demz: luštna kanpovska, sem imel knapovsko (šusman) hči, pa malo poznam te štose, kako je bilo petnajstega in prvega pri "foršusi"...

knapovške žena niso smele na šiht, pa so imele cajta, to ti je jasno, pa je knap zvedel, da je bila z drugim iz drugega "dritlna", pa jo vpraša: mica ja zakaj si mu pa dala, ona pa, ja, če je pa tako lepo prosil... , a ni bilo lepo...

[Demz]

"Ja .. ja... K' sem bila mlada, sem bila pobožna. Sem se čisto po Svetem pismu ravnala. "Če trka - mu odpri. Če prosi, mu dej."
Sem bla tko kot kropilni kamen, vsak je lahko namočil kteri je prišel mimo.

Danes pa ničveč . Znajdte se, punce so. "

[Demz]

V glavnem, @Vili, če imaš knapovsko hčer, si zadel tombolo. To so uhojene punce, navajene štrpacnega (robustnega) življenja. Ko boš prišel domov ves zgonjen in zjahan od dela, ti bo podstavila lavor tople vode za noge umit, če bo pa vmes padla kaka pikra zaradi vsakodnevnih tegob, - yebiga, pa bi šel za fajmoštra! To je treba vse za dobro vzeti.

Ti je takole kar toplo pri srcu ko prideš domov na litanije. Točno čutiš da si dobrodošel. Če imaš pa še psa pred bajto - pa itak, domače vzdušje na kvadrat.

[vili]

ha demz,

te pa ne poznaš, pride knap domu u "kolonijo" s "težkega" šuhta že majčkeno bl "pozno", pa vidi kako "baba" na šporheti čepi, on: kaj pa počneš, ona: ja knapovško večerjo grejem..., (pa črn kofe je bil kuhan ob "plati", proja pa cikorja..., kakšen Barkaffe, pa ILLI, pa Lavazza neki..., to je samo afngunc...)

dovolj je bilo, gremo nazaj na "velikega fanta", če še koga kaj zanima, če ne tudi prav...

da še dodam, tudi knapovške punce niso več tisto, kar so bile včasih...

[Demz]

Ok, kot sem nekje zgoraj omenil, imam tudi sam nek parni kotel s toplotno močjo 120 kW. Dal sem ga naredit nekemu mojstru v prekmurje, potem sem imel pa resno akcijo, da sem ga uredil, da dela kontinuirno in ne samo "saržno". Takrat sem bil pač še malo bolj mlečen itd ...

Torej, glavni izziv je bil avtomatsko ohranjanje nivoja vode v kotlu, ki je na 10 barih. Nekje iz nemčije sem dobil bučo s plovcem, ki nadzira nivo vode, ročica iz buče vodi ven kjer sem instaliral induktivne senzorje, tista ročica je pa zatesnjena POPOLNOMA, ter popolnoma rahla in začuti najmanjšo spremembo nivoja vode. Zatesnjena je z neko manšeto iz usnja. Še danes dela, pa sem jo dobil že takrat staro, nekje 1990 leta.

Kakšno tesnilo je to? Verjamem da je bilo ustrojeno s kromom, novejša strojila ne bi zdržala takih pogojev ter toliko časa. V bistvu sploh ne vem, kako bi danes naredil tak senzor z modernimi materiali.

[vili]

demz:

"hacar" je moral na "keslu " stalno nadzorovat steklen nivokaz in pumpat vodo v "kesel" s parno šrpalko, injektorjem, strojevodja "mašinist" ni imel s "keslom" nič, če so "rori" stekli so pač stekli, jebiga , on je imel samo "hebel" naprej in nazaj pa "damf" na cilindre in "signale na štrekni - na poni", bil je gospod..., ah pa "žlajfe", westinghausa ali pa knorr - e..., to pa..., samo na hitro...

dobro malo se hecamo z nostalgijo, ampak tako približno je bilo, res romantika...

[CADfreak]

Oooo, Vili je pa temo o »dampfarcah« odprl...

...kar me zelo veseli. Sem namreč osebno zelo navezan na te, danes že skoraj izginule stroje, zaradi njih sem sploh zajadral v strojniške vode (sem dovolj star, da se parne vleke še živo spominjam...). Kot mulc sem vedno pravil, da bom strojevodja, ko bom velik... Je tako naneslo, da strojevodja nisem postal, ampak v stojništvo pa me je potegnilo .

Union Pacific-ov Big Boy je mogoče najbolj znana »velika« parna lokomotiva (na evropskih progah lokomotiv takšnih velikosti, tež in moči nismo poznali), bila je tudi med poslednjimi, ki so jih izdelali. Pred drugo svetovno vojno se je na železnicah začel val »dizelacije«, in Big Boy-a zelo verjetno ne bi bilo, če se ne bi na obzorju risala vojna. V ZDA so se takrat (še) drli, da se v to vojno ne bodo vpletali, a so se nanjo že začeli v tišini pripravljati. Vedeli so, da bo zadostna količina naftnih derivatov ključna za zmago v tej vojni in so vzpodbujali železnice, naj še naprej vozijo na premog. To je prineslo podaljšanje in na nek način labodji spev parne vleke v ZDA. Povečan obseg vojne proizvodnje in s tem tovornega prometa je vzpodbudil izdelavo tovrstnih »lokomotivskih« velikanov.

Tu bi omenil »Yellowstone« lokomotive, ki so bile v vseh ozirih primeren sopotnik Big Boy-ev.

https://en.wikipedia.org/wiki/2-8-8-4#/ ... motive.jpg

https://www.youtube.com/watch?v=DrEeZW9SIT0

Tovrstne lokomotive (Zadnji del podvozja je fiksen glede na kotel, sprednji del podvozja členkasto pripet na zadnjega, da se lahko v ovinkih odklanja v smer vožnje) imajo naziv Mallet, ker si je konstrukcijo zamislil Anatole Mallet. »Prave« maletke imajo še dvojno raztezanje pare (compound – del ekspanzije v viokotlačnih cilindrih, nadaljevanje ekspanzije pa nato v nizkotlačnih), zato Big Boy in Yellowstone nista »pravi« maletki.

Sicer je 2 x po 4 pare pogonskih koles impresivno, ni pa to največ, kar se je dejansko uporabljalo. Lokomotive takšnih velikosti so se v ZDA uporabljale vsaj kakih 20 let pred Big Boy-em. Leta 1918 je družba Virginian naročila 10 takšnih lokomotiv:

https://en.wikipedia.org/wiki/2-10-10-2 ... way_AE.jpg

To pa so »prave« maletke, še zdaj držijo rekord pri premeru nizkotlačnih valjev, so merili kar 1.219mm (pri hodu 813mm). V primerjavi z lokomotivo je tender zelo majhen. Bojda niso takrat imeli večjih »drešajb« za obračanje lokomotiv, pa se niso kaj dosti sekirali zaradi tega. Te lokomotive so bile namenjene potiskanju težkih vlakov navkreber in so jim ob povratku vedno znova dopolnili zalogo premoga in vode.

Ampak potrebe po vlečni oziroma, bolje rečeno potisni sili so bile še večje, zato so si zamislili ti. »triplexe«.

https://en.wikipedia.org/wiki/Triplex_l ... _28882.jpg

Tukaj z nekaj ljudmi, za občutek velikosti...

http://www.rr-fallenflags.org/el/loco/erie2603.jpg

To so bile »prave« maletke, čeprav so vsi valji bili enakega premera. Srednji par valjev je bil visokotlačni, para iz njih se je pa delila na dva para valjev spredaj in zadaj, ki so bili nizkotlačni... Ampak to je bilo preveč, kotli enostavno niso proizvajali dovolj pare...

Skratka, zgodovina »ta velikih« lokomotiv v ZDA »pa i šire« je bila zelo pestra...

P.S. Najmočnejša in največja maletka v Evropi je bila madžarska serija MAV 601, ki je bila namensko razvita za progo Reka – Karlovac. Pri nas je imela oznako JŽ32...

https://de.wikipedia.org/wiki/M%C3%81V- ... engine.jpg

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/ ... a_1952.jpg

Lp

Jože

[vili]

lepo, da sem vas malo izzval , super

no meni je pa najimpozantnejša po švajgarju Garrant- ka, brazilka, malo iščem po švajgarju te maletke madžarke enotne mašine... iščem, je pa "ajzenpon" osnova strojništva, so morali "scuprati" vse, od vročine, trdnosti, metalurgije, trdnosti, do izdelave???!!!...

samo to sem malo želel sprovocirati..., ne bodite hudi...

no tisti moj sodelavec je lahko metal koln od reke do zagreba tudi v 32 - jko...

ja ko smo šli k teti na ig smo morali iti uro prej , da sem si kot šmrkovc ogledal ves vlak, vlekla je pa 17 -stka madžarka in kako je ves čas na postaji pumpala "gume"...

[CADfreak]

Pozdrav.

Vili, mene pri parnih lokomotivah (in železnici nasploh) sploh ni težko izzvati! Garratti so zanimive zverine, so pri Beyer-Peacock-u zelo bedeli nad patentom, ki so ga ekskluzivno kupili od gospoda, ki se je pisal Herbert William Garratt. Zanimivo je, da jih na normalnotirnih progah v Evropi praktično ni bilo, samo Britanci so jih uporabljali. Si jih pa srečal v celinski Evropi na širokih tirih, največjega sploh so leta 1933 izdelali za Sovjetsko zvezo:

Slika je bolj boga:

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/ ... /Ya-01.jpg

(Boljša se najde na Flickr-ju...)

Je pa zato merska skica boljša (več kot 33 metrov dolžine, 256 ton mase v obratovanju):

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/ ... _Ya-01.jpg

Španci, ki so širokotirni, so jih tudi uporabljali:

https://thetransportlibrary.co.uk/image ... PG4365.jpg

Drugod po svetu pa so bili močno zastopani, tako so bili največje lokomotive v Južnoafriški Republiki (na kapskem tiru (1063mm)) in v Avstraliji...

Francozi so imeli serijo Garratt-ov v Alžiriji za vleko potniških vlakov (na testu dosegli 132 km/h, kar je rekord za ta tip lokomotiv):

https://64.media.tumblr.com/1b3065c5d00 ... o1_500.jpg

Še to... Švajgarja sem ti malo favš, tu pa tam malo po bukvarnah gledam, če se bo kje kak izvod pojavil. Imam pa nekaj drugega:

https://s2.mojalbum.com/554492_14620778 ... 620787.jpg

… zelo zanimivo branje...

Pa še mogoče kot zanimivost. Na Dunaju je od leta 1904 izhajala revija »Die Lokomotive«... So bili Avstrijci prijazni in so zadevo zdigitalizirali in dali v javni dostop:

https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno ... =0&aid=lok

Obilo užitkov želim...

Jože

[vili]

joze:

švajgar zgodba: je letnik 57 malo mlajši kot jaz (knjiga izdaja), sem ga pa kupil tam okoli leta 60++ še kot res šmrkavec, to je nekdo prodajal na stojnici, ko sem to zagledal sem letel po dinarje in jo kupil, sem rekel, ti moraš bit moja... ( "3 nove dinarje" je koštala piše na eni od strani...)

pa ene garrat-ka po švajgarju, prva je hitra JŽ 05, srednja ???:

garrat_01.jpeg (109.73 KiB) Videno 10565 krat

[nabijač]

Jest sem se vedno čudil železniški progi. Precej visok greben kamenja, na njem pragovi in tračnice po njih vozijo vlaki, tirnice se kar upogibajo pod težo, a kamenje se pod obremenitvijo in vibracijami cela desetletja ne premakne ali sesuje.

[vili]

sem se vozil po avtocesti v Nemčiji od Nurmberga proti berlinu pred destletji, so bili že cuzamen, in so gradili ICE "štrekno"..., ja izkopljejo toliko in toliko česarkoli pol gor pa gramoz, bom prilimal Švajgar -ja , spoddnji in gornji ustroj "pona"..., jutri...

[CADfreak]

Vili

Tale Švajgarjeva knjiga, to je "Železniška vozila", enih 900 strani debela? Švajgar je kar nekaj knjig napisal...

Tista srednja lokomotiva na sliki ( tip 1A1, trocilinderska, s stokerjem), ki si jo objavil, pa je skoraj sigurno tale:

https://en.wikipedia.org/wiki/South_Afr ... _18_2-10-2

...poglej sliko na dnu članka...

Pa o 17-ki, o kateri si govoril, kako veš, da je bila Madžarka (si na ploščici prebral). Smo imeli (in še imamo) dve verziji, madžarsko in nemško (Henschel Kassel). Madžarska ima Brotanov kotel, Nemška pa običajnega. Poznam možakarja, ki še danes hajca na muzejskem vlaku in je tudi 17-ko kuril. Pravi, da za kurjača ni enostavna, je kotel baje za kanček premajhen za stroj in posledično pridobivanje pare nestabilno. Neizkušen kurjač jo je hitro prignal tako daleč, da je začela paro skozi varnostne ventile spuščati, ali pa je je bilo premalo in je bilo potrebno hitrost vožnje zmanjšati...

Za konec pa mogoče posnetek intervjuja z Verijem Švajgarjem:

https://www.youtube.com/watch?v=tguXq2v1N-Y

Lp

Jože

[grega09]

https://youtu.be/5YMAqqCYe00?si=n9CPofF6po194Wvc

Evo, eden frišno obnovljen. Ne bi pričakoval od jenkijev, da se bi v teh časih tega lotili. Izgleda tudi pri njih na tirih čas drugače teče.