Menjava smrekove lege za lego listavca

[5'r]

Lep pozdrav.

Zanima me, če bi lahko smrekove lege menjal z legami hrast, bukev ali akacija.
Trenutno imam v načrtu 2x 18cm x 16cm x 4,5m eno na drugi kar, da 18cm x 32 cm.
Menjal bi z listavcem, ker predvidevam, da bi večjo nosilnost imela že lega 18cm x 20cm.
Stebre bi postavil smrekove oz. v kolikor bi bilo potrebno zaradi različnega raztezanja tudi listavec.

Prosim za kakšen odgovor, čemu ne

Podatke sem prebral na 27 strani te skripte.
http://fgg-web.fgg.uni-lj.si/KMLK/Drago ... k_2017.pdf

[Žerjavar]

Za določeno obremenitev je možno narediti ustrezen nosilec iz katerega koli lesa, le dimenzija nosilca se določi glede na trdnost lesa. Hrastov tram bo imel manjše dimenzije kot smrekov. Je pa veliko vprašanje, ali bo zaradi tega cenejši. Očitno je za lesene konstrukcije ekonomsko najugodnejša izvedba iz smreke C24. Druge vrste lesa pa se uporablja predvsem zaradi specifičnih pogojev uporabe (zračna vlaga, zamakanje, ....).
Če dva trama položiš enega na drugega boš dobil enako nosilnost, kot če sta eden zraven drugega. Se pa dobi bistveno večja nosilnost, če sta eden na drugem in med sabo ustrezno spojena (mozniki), da na stiku med njima ni nikjer možen medsebojni premik.
Če omenjena skripta naštudiraš, boš brez problemov lahko izračunal možno nosilnost glede na vrsto lesa in obremenitve.

[5'r]

Hvala za odgovor.
Sem že delno naštudiral skripto in bom zaradi višine vzel les listavca. V kolikor bom ekonomsko prišel skozi.

Lep pozdrav.

[Slavcr]

Bukev se za 'grušte' ne uporablja, ker "leze".
Nazorno:
2 enaki vodoravni legi, bukovo in smrekovo, na sredini obremeniš z dopustno obremenitvijo. Obe se elastično približno enako upogneta. Čez nekaj časa / let pa je smrekova še vedno enako upognjena, bukova pa nekajkrat bolj! Pod obremenitvijo popušča in trajno spremeni obliko.

[Sebek]

Kaj pa nosilec iz lepljenega lesa ali pa kovinski H oziroma I profil?
Sploh slednji zna bit cenejši kot kak hrastov tram približno enakih nosilnosti.

[Žerjavar]

Da ne bo ugibanja, si sami določite ceno potrebnega materjala in rezultat podelite tudi drugim.
Za 6 m lego nadstreška, obremenjeno s snegom 2700 kg + lastna teža je ustrezno:
1. les smreka C24, 30 x 20 cm = 0,36 m3
2. lepljenec smreka GL32, 26 x 20 cm = 0,31 m3
3. les hrast D35, 24 x 20 cm = 0,29 m3
4. jeklo, IPE 270 = 185 kg
5. jeklo, HEA 180 = 215 kg
6. jeklo pravokotna cev, PC 220 x 140 x 6,3 = 204 kg
7. jeklo kvadratna cev, KC 180 x 5,6 = 185 kg.

[grega09]

Sicer bi lahko preveril, pa bom raje vprašal. Kaj je tu uporabljeno kot meja? Dopustni poves ali napetosti? Če so napetosti, do kam jih "pustiš" oz. kakšna je varnost?

[Žerjavar]

Kaj je tu uporabljeno kot meja? Dopustni poves ali napetosti?

Za osnovni problem, kaj s čim zamenjati in zakaj, niso merodajne meje. Vsi materjali so uporabljeni za isti namen in pri teh podatkih je pri vseh merodajna napetost. Delal sem za dejanske napetosti - varnost za jeklo 1,5 do meje plastičnosti, za les 2,2 do trdnosti, dopustni poves L/200. Sem pa opazil anomalijo pri IPE in HEA. Kadar je pri tej dolžini manjša obremenitev ali pri taki obremenitvi večja dolžina, je za IPE meja napetost, za HEA pa poves. takrat pa postane HEA težji od IPE. Te anomalije se lahko zgodijo tudi pri kvadratni /pravokotni cevi.

[5'r]

Najlepše hvala za primerljive dimenzije - materiale, verjetno bo kar lasten les najceneje (hrast).

Lep dan.

[Žerjavar]

verjetno bo kar lasten les najceneje (hrast).

Prodaj hrast in kupi smreko - bo ceneje. Morda se zmeniš za menjavo 1 m3 hrasta za 2 m3 smreke. Če ne dobiš takega razmerja, je vprašanje, ali je tvoj hrast primeren za lego.

[Demz]

, mislim - alatibog, Žerjavar. Inženirska izjava da bolj ne more biti.

Sorry, toda nasmejal sem se do solz, ker me je spomnilo na oni inženirski vic : "Optimist pravi, da je kozarec napol poln, pesimist da je napol prazen, inženir pa, da je pol prevelik".

Ok,toda pri malce močnejših gruštih pa srečamo tudi hrastove lege. Mislim da sem jih opazil bolj kot 'strešne lege', torej tiste ki ležijo na vencu. Če bi bila prostoležeča, bi tudi 'lezla' ?

[susa]

Hrastovo lego so dali na zid verjetno zaradi vlage. V franciji v predelih kjer ni veliko smreke je pa veliko hrasta so ga uporabili za ostrešja , sloh pa so v gradovih cerkvah ostrešja iz hrasta.

[Slavcr]

Hrast ne "leze", kolikor vem.
Kot zanimivost - macesen je tudi 'žlehtnoba' posebne sorte - zvija se, močno in ves čas. Še po 50 letih 'delovne dobe' ne da 'gmaha'.

[SAJKO]

Sam za info-bukev, če ne bo prav impregnirana, jo v 10-15 letih požro črvi. Sem pa zadnjič nekaj gledal glede lesa s certifikatom, pa sem nekje našel, da naj bi bil v Sloveniji dovoljen les smreke ali jelke za ostrešja, drugo pa ne. Definitivno je pa hrast boljši-je pa težak. Sem pa na starih cimprih videl tud kostanjeve, pa brezove, hrastove, pa tud bukove šperovce. Ampak brezo pa bukev imajo črvi strašno radi. So bile pa ponekod tudi lipove late-bojda, da jih črvi ne marajo, star cimermani so mi pravili, da nima nobene smole v sebi, pa jim zobje zaribajo v lipi, zato je ne marajo.

[grega09]

Kaj je tu uporabljeno kot meja? Dopustni poves ali napetosti?

Za osnovni problem, kaj s čim zamenjati in zakaj, niso merodajne meje. Vsi materjali so uporabljeni za isti namen in pri teh podatkih je pri vseh merodajna napetost. Delal sem za dejanske napetosti - varnost za jeklo 1,5 do meje plastičnosti, za les 2,2 do trdnosti, dopustni poves L/200. Sem pa opazil anomalijo pri IPE in HEA. Kadar je pri tej dolžini manjša obremenitev ali pri taki obremenitvi večja dolžina, je za IPE meja napetost, za HEA pa poves. takrat pa postane HEA težji od IPE. Te anomalije se lahko zgodijo tudi pri kvadratni /pravokotni cevi.

Tale odgovor mi ni čisto jasen. Govoriš, da so merodajne napetosti, potem pa omenjaš še dopustni poves. Lahko malo bolj detajlno predstaviš izračun?