Izvedbe pritrditve lesenega trama

[anzy72]

Pozdravljeni!
Naredili bomo strojno lopo, ki bo imela betonske stebre tlorisa 30x30 cm. Nanje pride položen tram 20x50 (vijačena trama skupaj). Nagibam se da bi ga pritrdili tako, da se na vrhu ob betoniranju vstavi navojna palica fi 20. Ali pa se vstavi kovinska ploščica dimenzije 20 x 50 (15 mm), ki ima ob straneh izvrtini, tako da se vrta in privijači z navojnima palcama ob stebru na vsaki strani. Na ploščico je na sredini privarjena ena ali dve čbr palici - seveda pazimo da sta dovolj skupaj da ne zadaneta v armaturo koša stebra.
Prva varianta z vbetonirano navojno palico je enostavnejša in cenejša, vendar je treba izvrtino v tram narediti na tleh in se bojim, da skupaj ne bo šlo ko se bo tram postavilo na stebre.
Druga izvedba je dražja, več je dela, tram se položi na ploščico nakar se od spodaj zvrta luknja in zvijači. Ali bi moral biti tram na mestu kjer nalega na sbere zažakan za kakšen centimeter?
Kakšno izvedbo pritrditve na steber predlagate, bi šla prva varianta, če se natančno odmeri in vrta luknjo cca 30 mm?

Se zahvaljujem za odgovore

[Žerjavar]

Glede na dimenzijo trama 20 x 50 cm položen na betonski steber , je treba zavarovati, da se tram ne prevrne. Na vrhu lege prihaja tudi do znatnih horizontalnih sil, ki prevračajo tram.
Za tvoj drugi predlog bi za razumevanje rabil skico. Jaz bi predlagal, da se izpod vrha AB stebra vgradi prečno sornik ali vijak, na katerega se pritrjuje na vsaki strani trama jeklena povezava do preko polovice višine trama, kjer je skozi tram prečno sornik ali vijak.
- Razlog, da se daje dva trama 20 x 25 drug na drugega? Max dolžina trama med dvema stebroma? Število in dimenzije vijakov za spajanje?
- Ali ta tram nosi ostrešje? Tloris prekritja? Položaj vseh stebrov?

[anzy72]

Dolžina trama sicer 960 cm, med stebroma pa 735 cm. Tako da podpiranje trama ni na koncu, ampak dobra dva metra navznoter. Previs je podprt z roko. Tram je poveznik pri trapeznem vešalu. Je nekoliko predimenzioniran. Med stebri vzdolžno je pa razmak 490 cm. Stebri so 30 x 30 cm kvadratni tloris.
Objekt je dolg 28 m, vzdolžno pridejo na poveznik podlege nanje pa lega. Ploščo sem si zamislil takole: dimenzija 50 x 20, 15 ali 20 mm debeline. Na sredini sta dve izvrtini kjer vstavita dve fi 20 čbr palici in se spodaj in zgoraj zavarita čbr Dolžine 30 cm. Ko je beton še sve se plošča postavi na vrh stebra, palici se potopita v beton. Na vsakem koncu 50 cm plošče je izvrtina cca fi 22 v katero se vstavi navojna palica, tako da je tram na vsaki strani privijačen na ploščo. Varianta je tudi da na vsaki strani z dvema vijakoma, da je manjša nevarnost zvrnitve. Moram še povedati, da eno tretjino tlorisa objekta ni ab stebrov ampak so lege položene in privijačene na kolenčni zid, ki je na ab plošči garaže. Tako da bi to moralo zadostovati glede zavetrovanja. Upam, da sem kolikor toliko razumljivo obrazložil.
Skice mi ne uspe naložiti, ne v *.jpg ne v *.pdf obliki - enkrat je prevelika datoteka ali pa ne dovoli pdf

[Žerjavar]

Upam, da je pri takem ostrešju (velikost) imel tudi statik svoje delo.
Za ploščico pritrditve nisem prepričan, da jo pravilno razumem. Za vstaviti skico .JPG mora biti skica dovolj majhna = pred vstavljanjem ji spremeni velikost na 440 X 330 do 640 x 480 px. Seveda ohrani razmerje širina x višina = višino prilagodi obliki slike.
Poveznik pri trapeznem vešalu ima kot obremenitev le nateg - ni nobene potrebe po izstopajoči višini. Tudi lastno težo mu pomagata nositi še oba stebra povezja. Poševna opora povezja pa se na poveznik naslanja nad podporo (steber, ...). Le v primeru, ko se na poveznik naslanjajo stropniki tal podstrešja, je nekoliko drugače.
Morda še možna obremenitev od snega (kraj, nmv ?)?

[anzy72]

Pozdravljeni,
Upam, da bo razvidno s slik, ker sem dal manjšo ločljivost. Razmak med AB stebroma (30*30) je 735 cm.
In še par pojasnil: Seveda imam statika. Ampak jamra, pravi to je statično nedoločena konstrukcija. Ta konzola ga moti . Pač jaz tako želim imeti, ker če grem s stebrom na konec poveznika kot je klasika bo nefunkcionalno.
Zato je tudi poveznik močnejši, tudi statik je rekel da je dovolj 20/40. Ker je pa zdaj ta konzola je pa stvar drugačna. Potem roka ki podpira konzolo, jaz sem predvidel od oka 20/20 tram (na desni l=188 cm). Statik pravi najmanj 20/28. Sem začuden. Mimogrede, glede da je poveznik predimenzioniran, kaj če se razpirali opreta malce bolj navznoter kot je narisano?

Lokacija: okolica Žalca, nmv: 285 m

[anzy72]

in še pritrdilna plošča katero bi postavili (vbetonirali) na vrhu stebra

[533]

Dober projekt, za višino ( svetlobo) toplarja-objekta ti svetujem večju višino ( sedaj imaš 3m) ker že delaš dvigni vsaj za 0,5m ali več ( nikoli ni dovolj višina) razni stroji, obračanje, (mogoče kipanje s prikolico....)
Sami imamo zelo podoben objekt: 25x7 m višina, z razliko da imamo simetričen napušč...

[Žerjavar]

roka ki podpira konzolo, jaz sem predvidel od oka 20/20 tram (na desni l=188 cm).
Lokacija: okolica Žalca, nmv: 285 m

Srednjice poveznika, roke in poševne opore se naj sekajo v skupni točki. AB steber mora s svojo armaturo vzdržati tudi obremenitev od roke.
Statična nedoločenost konstrukcije pa danes res ne sme biti problem (računalnik).
Prikazana ploščica za pritrditev poveznika je lahko uporabna, če vzdrži silo napetja vijakov, ki bodo preprečili prevračanje poveznika in zagotovila dovolj trenja poveznika s stebrom za prenos sile vetra.
Kolik je razmak stebrov po dolžini (podpiranje leg)?

[runocar]

Če ni izgled blazno pomemben daj betonski poveznik 30/40cm, spodnjo koto dvigneš za zlatih 10cm, pa ti odpadejo vse roke in veš pri čem si. Opirače lahko uporabiš za prečno stabilizacijo ostrešja ali pa tudi ne, če ga zagotoviš s kapnimi legami.

[runocar]

Če ni izgled blazno pomemben daj betonski poveznik 30/40cm, spodnjo koto dvigneš za zlatih 10cm, pa ti odpadejo vse roke in veš pri čem si. Opirače lahko uporabiš za prečno stabilizacijo ostrešja ali pa tudi ne, če ga zagotoviš s kapnimi legami.

[Žerjavar]

. Opirače lahko uporabiš za prečno stabilizacijo ostrešja ali pa tudi ne, če ga zagotoviš s kapnimi legami.

Opirače niso zaradi stabilizacije ostrešja (to lahko opravijo špirovci) ampak za prenos vertikalnih obremenitev vmesne lege na stebre. Brez opirač bi stebri obese obremenjevali poveznik na upogib, ali pa bi imel močnejše špirovce in brez vmesnih leg.

[susa]

Jaz bi za sebe tako.
Če te ne moti naredi stebre 35x35 lepše zgleda

[runocar]

Opirače niso zaradi stabilizacije ostrešja (to lahko opravijo špirovci) ampak za prenos vertikalnih obremenitev vmesne lege na stebre. Brez opirač bi stebri obese obremenjevali poveznik na upogib, ali pa bi imel močnejše špirovce in brez vmesnih leg.

Vem da niso za bočno stabilnost in poznam potek sil v trapeznem vešalu in da je poveznik preko stebrov obešen na stebre.
V mislih sem imel nekaj drugega. Če bi naredil betonski nosilec (poveznik) potem za vmesne lege potrebuje le stebričke, ki ne zagotavljajo nobene hor. nosilnosti. Zato bi bočna stabilnost bila zagotovljena s špirovci, ki so pritrjeni na kapno lego. Ker pa je kapna lega visoka, dolga in sestavljena po višini, ima zaradi tega v polju na vrhu manjšo hor. togost in nosilnost. Zato sem omenil, da bi lahko dodatno hor. pridržanje izvedli tudi s tema dvema poševnima oporama. Napisal sem:˝Opirače lahko uporabiš za prečno stabilizacijo ostrešja ali pa tudi ne, če ga zagotoviš s kapnimi legami.˝

[runocar]

Pa še nesimetrija naredi svoje. Kaj je z npr. levim temeljem? ali je zadosti nosilen že pri samo vertikalni obtežbi? Ekscentričnost je znatna, oz. še večja pa bo, ko bo zraven še veter.

[anzy72]

Razmak med stebri vzdolžno bo 465 cm oz. osno 495 cm. Pri kapnih legah je podlega 20/20 ki je dolga 260 cm. Na njej pa je lega 20/22 (kot je razvidno). Pri kapnih legah zavetrovanje ni predvideno (ni rok). Pri ta zgornjih /slemenskih legah pa je so predvidene roke oz. zavetrovanje vzdolžno. Slemenski legi sta 20/26.

Pritrdilne ploščice. Kjer je slika tlorisa: srednji dve luknji diagonalno - sta privarjeni čbr palici fi 20 in to tako da sta vstavljeni v izvrtani luknji in zavarjeni na zgornji in spodnji strani ploče. Po mojem občutku mora to precej bolj držati kot či bi jih postavil na ploščo in samo zavaril okrog.
Na obeh koncih plošče sta luknji skozenj katero gre navojna palica ki gre skozi tram. Na eni strani sta dve luknji to je ena varianta, na drugi strani je pa samo ena luknja (druga varianta). Če bi dali pritjevanje z navojnima palicama z razmakom 10 cm skozi tram (se pravi na vsaki strani ostane 5 cm mesa trama.

Zakaj je objekt nizek in še nesimetričen? Desna stran je južna stran in moram reči zelo vetrovna. Torej ne želim imeti pod celim objektom mokro kadar dežuje in piha povrhu. poleg tega pa še zato ker zaenkrat bo to lopa za stroje (prostora ni nikoli dovolj), če pa bi se v prihodnosti odločili , da bi širili hlev bi ga lahko brez velikih stroškov preuredili in tam pa spet ni fajn če je živina mokra zaradi zanašanja dežja - zato asimetrija. Volumna je pa itak dovolj.
Severna (leva) stran je zatišna.
Temeljenje leve strani bo po mojem več kot dovolj, ker bo na levi strani (zunanji strani) koritast silos, tako da bodo stebri na levi integrirani v silosno steno + še ojačitev z armaturo na mestih kjer bo steber.
Zanima me še ali se vam zdi podporna roka, ki podpira konzolo 20/20 dovolj? Kako je treba pravilno fiksirati podporno roko, kjer se naslanja na AB steber? Predvidevam, da se zvari kakšen kotnik, ki se privijači v steber. In na njega se potem naslanja podporna roka.