Podest za stolpni silos

[RUros]

V stolpnem silosu, ki je bil včasih namenjen za silažo bi rad naredil podest na katerem bi potem shranjeval in sušil žito. Podest bi želel imeti na višini 2m, tako da imam lahko pod njem prostor za mlin in transporter. Na sliki sem skiciral, kako bi postavil stebre ter konstrukcijo za podest. Prosil pa bi za nasvet, kakšne dimenzije stebrov in vodoravnih nosilcev uporabiti, da bo zadeva zdržala. Koristna obtežba bi bila pribl. 10 ton, in je enakomerno razporejena po vsej površini. Stebra na sredini silosa bi se najraje izognil, zaradi koristnega prostora pod podestom.
Hvala za pomoč že vnaprej .

[Žerjavar]

Si preveril, da ima kdo kaj podobnega narejeno in že nekaj let uporablja. Bojim se, da se bo v takih razmerah zrnje prepočasi sušilo in bo propadlo (segrevanje, kaljenje, gnitje, ...). Razmisli o možnosti, da podest narediš z razmikom desk in prekriješ z luknjasto pločevino , nekaj takega kot je na rotacijskih prešah za grozdje. Je tudi vprašanje, koliko zraka bo po naravni poti šlo skozi 1 m debelo nasipanega zrnja. Verjetno bo treba malo pomagati z ventilatorjem = puhalnik sena vklopiti na vsako uro za 5 minut- Seveda spodnjo etažo, kamor se zrak vpihuje zatesniti, da bo zrak šel skozi zrnje.
Namestiš tri stropnike 18 x 24 cm, vsakega na dva stebra 18 x 18 cm, da bo med njimi razdalja 55 + 100 + 100 + 55 cm. Čez pa deske debeline 3 cm.

[533]

Takšen sistem ima kolega v Komendi narejen. In sicer samo 0,5m od tal pride pločevina. Betonski stolpni silos so mu pa obleki z plastiko. Kako leto ali 2 nazaj je zadevo izdelal. Je zelo zadovoljen. Bom probal pridobit par slik.
LP

[Žerjavar]

. Bom probal pridobit par slik.

Bodi pozoren predvsem na:
- skupna velikost odprtin za zrak glede na celotno dno silosa
- Debelina nasipanja zrnja, ki ni dovolj suho (max 14% vlage)
- Pomoč sušenju (ogrevanje, ventilator, ...)

[RUros]

Seveda naravnega kroženja tu ne morem zagotoviti, v mislih sem imel na temu podestu postavit zračne kanale ali pa na podestu narediti še dvojno dno z zračno komoro, podobno kot je to opisano tu: https://www.fao.org/3/t1838e/T1838E0w.htm . Vpihovanje pa z turbinskim ventilatorjem, podobnim kot so za sušenje sena.
Stene sem nameraval obložiti s stirodurjem+mreža+lepilo, ali pa oblečeno v kovinski plašč z izolacijo. Še razmišljam kaj bi bilo bolj optimalno (cenovno in tehnično uporabno, ter da lahko izdelam sam).

Žerjavar te dimenzije stropnikov in stebrov so verjetno mišljene za žagan les ? Skica v prilogi, kako si predstavljam razporeditev.

[Žerjavar]

v mislih sem imel na temu podestu postavit zračne kanale
Stene sem nameraval obložiti s stirodurjem+mreža+lepilo,... te dimenzije stropnikov in stebrov so verjetno mišljene za žagan les ?

Koliko mi je znano, ni problem za mali denar dobiti rabljen puhalnik sena. Električar pa ti naredi vezavo z dvema časovnima relejema, da si lahko nastaviš poljuben čas delovanja in prekinitve. Za čim manjšo porabo elektrike paš opazuješ dvig temperature v zrnju in temu ustrezno prilagajaščas delovanja.
Kakorkoli delaš, moraš pod zrnjem imeti luknjice manjšeod zrnja. Samo z lesom tega ne moreš zagotoviti. Moj predlog je najenostavnejši za samogradnjo - morda je sam materjal (luknjasta pločevina) nekaj dražji. Če daš tla iz 15 cm širokih desk so 2 cm reže povsem dovolj, ta dva cm pa ti pločevina vzdrži.
Ja, računal sem za žagani les običajne kvalitete (kot za ostrešje).
Mislim, da sten ni potrebno posebej toplotno izolirati, če boš do močnejšega zmrzovanja zrnje posušil izpod 14% vlage - tudi pri -15°C ne bo škodovalo zrnju.
Skica je OK.

[fikus_]

Za prezračevanje lahko nabaviš star Tajfunov puhalnik, ki ima radialni ventilator, kateri da malo več tlačne razlike. Na bolhi se poceni prodajajo.

[RUros]

Hvala za vse nasvete, sedaj bo načrtovanje in izdelava veliko lažja .
Sicer imam doma puhalnik ki ga ne uporabljam (GRIČ 4000), ampak nimam občutka če ti puhalniki dajejo zadosti tlačne razlike, da bi ga lahko uporabil za ta namen.

[Žerjavar]

nimam občutka če ti puhalniki dajejo zadosti tlačne razlike, da bi ga lahko uporabil za ta namen.

Naj te ne skrbi, med zrnjem so vedno špranje, skozi katere bo prehajal zrak.
Malo razmisli, kako oblikovati dno, da bo zrnje samo zdrselo skozi loputu in ne bo treba iti v zrnje z lopato. Vsekakor mora loputa vertikalno drseti za odpiranje in zapiranje. Malo si oglej večje prikolice za prevoz zrnja in morda poiskusiš loputo zapreti (odpreti), ko je prikolica polna zrnja in že kipana (dvignjena = je loputa poševno).

[RUros]

V bistvu bi izpust bil nekje v sredini podesta, zato da bi potem žito enostavno doziral v mlin/šrotar, ki bo spodaj. Dno pa bi z vsake strani malo nagnil proti izpustu, tako bi se nekaj dela z lopato tako izognil. V celoti pa verjetno ne, saj bi moral biti naklon verjetno precej večji, kar pa bi me verjtno malo oviralo pri končni višini.

[RUros]

Če bi delal 2cm špranje s perforirano pločevino, koliko mora biti pločevina odprta (gostota lukenj v pločevini) ? Je 20-30% odprtost dovolj ? Dal bi 2mm debelo perforirano pocinkano pločevino.

[Žerjavar]

Menda ne boš dal delat mrežo (luknje v pločevino) kakemu individualno. Povej, kaj lahko dobiš (debelina, velikost luknje, minimalna širina materjala med dvema luknjama), pa ti bom povedal, kako uporabiti (širina in količina šptanj v lesu). Povej tudi, ali boš uporabil puhalnik (moč motorja) ali kak drug ventilator. Če boš speljal preluknjane cevi zraka skozi zrnje, ti bodo v veliko napoto pri praznjenju. Potrebno je spodnji prostor zapreti (zatesniti) in vanj vpihovati zrak, ki bo skozi mrežo šel skozi zrnje in navzgor ven.

[RUros]

Mreže nebi dal delat, ampak bi kupil standardno perforirano pločevino. Recimo nekaj s te strani (okrogla zamaknjena Oz 3-5). Luknje bi morale biti premera največ 3mm, da zrnje še ne pade skozi. Uporabil bi kar ta puhalnik, ki ga imam (GRIČ 4000) ima pa motor nekje med 5 in 7 kW. Bom še bolj točno preveril.

Hvala.

[Žerjavar]

Razmisli o količini pridelka, ki bo naenkrat na sušenju in skladiščeno. Če narediš z nekaj rezerve na trenutne potrebe, bo cena le rahlo porasla.
Za dosedanjih 10 t velja: pločevina debeline 1 (1 , 1,5) mm, z luknjami W= 1,5 (2 , 3) mm in razmakom t = 2,5 (3,5 , 5) mm je reža med lesenimi podporami max 4 (5 , 7) cm.
O potrebni moči ventilatorja se bomo pogovarjali čez 1 do 2 leti uporabe. Za začetek pa boš ročno vklapljal in izklapljal motor glede na temperaturo zrnja. Pozneje pa se naredi z znatno manjšim motorjem in avtomatiko vklapljanja glede na senzor temperature (vlažnosti, ....) zrnja.

[RUros]

Pri tej količin sem že upošteval nekaj rezerve. Trenutno je letni pridelek okrog 5-6 ton, tako da mislim da je 10t zadovoljiva rezerva.
Hvala za zelo uporabne nasvete