7 5kw 3f motor crknil po 2h

[Žerjavar]

Evo danes je deloval 2x po cca 4h brez tezav. Temperatura ohisja ni presegla 55°C, ...
Izgleda je jermenica resila glavni problem.

Ja, jermenica je rešila problem motorja prenizke moči, ki se je pregrel. Ampak ta rešitev je šla na račun kapacitete ventilatorja. Ali ti zmanjšan pretok zraka še vedno zadošča?

[Demz]

Tale tema je ... ~ KAJ? Meni osebno izgleda zgolj na neko samopromocijo.

Ali se gre o ventilatorju na sliki desno spodaj, kjer se ga samo malce vidi? O čem sprašuje @Alan, o motorju ventilatorja ali o svoji testni mizi za avto? Če gre za ta ventilator, je moja teza o prešibkem motorju pravilna. Radialni ventilator je popolnoma odprt in je treba obravnavati potrebno moč za pogon direktno iz njegove karakteristike.
Kakšno vlogo sploh ima ta ventilator? Na izhodu bi moral imeti nekaj metrov dolg kanal z usmerniki zraka, če je morda mišljen za - hlajenje stroja ali simulacijo zračnega toka med vožnjo. Tako pa "piha" zgolj v vetrobransko steklo, v področje nosa avta pa bolj malo.

Elektromotor je že prav da ima termično zaščito z bimetali v navitju, toda ta deluje šele precej kasneje po napaki v navitju. Primarna zaščita je pa tokovna, t.i. "motorska zaščita", kjer se ugotavlja preobremenjenost ali pa izpad ene od faz. Ta deluje zelo hitro oz. na samem začetku težave in če bi jo avtor imel, bi motor preživel. Kakor vidim, je motor imel termično zaščito, ampak je delovala prepozno.

Radialni ventilator je lahko zares zverina. Če je popolnoma odprt, deluje kot veslo ki ga počez postaviš. Takrat moraš imeti zares veliko zalogo moči da to sučeš. Bolj je priprt, manj moči je potrebne za pogon. Pripiraš ga pa lahko spredaj ali zadaj, toda najbolj efektivno spredaj, torej na sesalnem vstopu zraka. V bistvu radialnega ventilatorja nikoli ne postaviš v delovno okolje brez ustreznih pripir oz. uglašenosti k zračnemu toku. Tu je pa postavljen točno tako. Saj ni čudno, da je motor crknil.

[simon2245]

A tale motor zaganjate z frekvenčnikom? ali z mehkim zagonom? ali kar direkt, da potegne kolikor ste rekli velik zagonski tok in brez zaščitnega motorskega stikala?.

vse motorje ki so večji od 4kW in vezani v trikot 400V priporočam mehki zagon, Frekvenčnik...

[Žerjavar]

vse motorje ki so večji od 4kW in vezani v trikot 400V priporočam mehki zagon, Frekvenčnik...

Ali ni vklop zvezda / trikot cenejši. Za ventilator je popolnoma uporaben.

[simon2245]

Zvezda trikot je ok. Če je narejen tako da motor ne more biti predolgo v višjem območju torej zvezdi.

Sam imam ventilatorje za prezračevanje narejene na frekvenčnike in senzorje ter PLC...

Super zadeva za spreminjanje vrtljajev, super pri prezračevanju...torej motor se vklopi ko je potreba po prezračevanju...



Recimo frekvenčnik za 7,5kw....https://www.goto-automation.com/si/prod ... -fazni-7-5

[alan]

Ajoj zdej sele vidim da enim ni prov tista slika.
Se opravicujem ce zgleda kot reklama, komot brise admin vse.
Ventilator pa od takrat lepo dela, je pa sedaj na manjsih kolesih in je bolj v odbijac usmerjen.

[magnum44]

Se bom še jaz oglasil....kaj se silite s temi frekvenčimi pretvorniki ??? Kjer so potrebni za regulacijo vrtljajev, OK. Da pa na navaden ventilator za prezračevanje, ali odsesovanje... montiraš frekvenčnik, ki je dražji od motorja....neumnost na kvadrat. Izbrati pravi ventilator s pravim motorjem, pa še loputo za pripiranje, najbolje na sesalni strani.

[Motorni]

Motor zaganjaš direktno, če:
-mehanika to prenese
-omrežje to prenese
Primer:
deponija premoga v bivši TET, transportni trak s 110kW motorjem, direktni zagon. Motor je pri zagonu potegnil 2200A toka. Delovalo je 20 let.

Mehki zagon uporabiš, če kateri od zgornjih pogojev ni izpolnjen.
Primer:
transport premoga v bivši TET. Pri prehitrem reverziranju povsem polnega traku so se lomile gredi. Mehki zagon s časom zagona eno sekundo je rešil zadevo.

Frekvenčni pretvornik uporabiš, če rabiš spreminjanje vrtljajev. Težava, ki nastopi pri motorjih 90kW in več, so ležajni tokovi in s tem cca 3x krajša življenjska doba ležajev. Potrebuješ motor z izoliranim ležajem.
Primer: ekstrudor za plastiko

[vili]

mislim, da smo imeli vijačna kompresorja, dve postaji z motorjema cca 200 kW, ja fnatje so ju zaganjali z drsnimi obroči...???

[Žerjavar]

mislim, da smo imeli vijačna kompresorja, dve postaji z motorjema cca 200 kW, ja fnatje so ju zaganjali z drsnimi obroči...???

Bi od tebe pričakoval malo več strokovnosti; Motorja sta imela drsne obroče, zaganjali pa ste jih preko uporov, ki so bili povezan z rotorskim navitjem preko drsnih obročev. S tem se je povečala skupna upornost navitja in posledično zmanjšal zagonski tok in moment.
UF, kje so že časi, ko je bil frekvenčni pretvornik dražji kot dodatna elektromagnetna dinamična zavora in rotorski upori. Smo na ta način dosegali manjše hitrosti motorja brez pregrevanja.

[CADfreak]

Pozdrav

Sva z Vilijem pred časom imela debato o parnih lokomotivah, zato bom železnice v to debato potegnil (malo v stilu "še pomnite, tovariši" ). Italija je imela (do leta 1976) del železniškega omrežja napajanega s trifaznim sistemom (3600V, 16,7 Hz). Zadeva je imela dva zračna vozna voda, tretja faza je pa bila na tirnicah. V najboljših časih je bilo tako elektrificirano skoraj 3000km prog, v glavnem na severozahodu Italije. Nam najbližja tako elektrificirana proga je je bila Trento - Brenner. Vse lokomotive za ta sistem elektrifikacije so imele trifazne elektromotorje z drsnimi obroči. Za zagon pa so skoraj vse imele kapljevinske reostate, v katerih je bila ~5% vodna raztopina NaOH. Zagon se je izvajal s potapljanjem elektrod v to raztopino. Globlje, kot so bile potopljene elektrode, večja je bila stična površina med elektrodami in kapljevino, manjša je bila upornost. Ko so se elektrode do konca potisnile v kopel, so na dnu nasedle na kontakte reostata in rotorski tokokrog je bil kratko sklenjen. Med delovanjem reostata so skozi kapljevino tekli konkretni tokovi, zaradi česar je kapljevina pričela vreti. Lokomotive so imele pravcati dimnik, ki je vodil paro na prosto in so močno "kadile" med speljevanjem. tukaj sta slikici za ilustracijo:

https://images-na.ssl-images-amazon.com ... 1j6uXL.jpg

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/ ... 32.033.jpg

Pa še link na video. Od 0:50 naprej je posneta trifazna lokomotiva pri speljevanju, prav lepo spusti paro:

https://www.youtube.com/watch?v=QnUgsd1SiT4&t=17s

Posledično se je količina kapljevine v reostatu manjšala in zato so te električne lokomotive lepo vsake toliko odpeljale do napajalnika za parne lokomotive in dotočile vodo v reostat....

Lp

Jože

[vili]

cadfrik:

uf, bravo, si me dvignil, sem bil še "šmrkovc" in sem nekje gledal kako je stari maček zagnal motor s temi "kapljeviskimi" reostati, ja v kad se je potapljalo 5??? plošč na eni stravi dovod na drugi pa odvod do motorja, res lepo, ja so zaganjali tudi tako..., aha podobne regulatorje smo imeli v stari galvani..., ma spomin je res pokvarljiv

SŽ, pa pula in reka - zagreb pa kolikor vem laufa na enosmerni naperosti ali se motim..., še italianski sistem iz druge vojne...

[Demz]

Zanimiva rešitev. Me pa bega tretja faza, ki naj bi bila na tirnici, torej je ozemljena ? Kako bo izmenična?

Moti me pa tudi izraz "kapljevina", zakaj raje ne "tekočina" ? Ker - kapljevina spada med tekočine, ki imajo površinsko napetost itd. Nisem prepričan kako je s 5% NaOH in njegovo površinsko napetostjo.

[vili]

se oproščam, hrvati vozijo vse na 25kV izmenično..., so enosmerno vrgli ven..., samo me zanim zakaj samo en DRAT na omrežju, kakšen sisem imajo 1...koliko faz..., pojma nimam...

[Žerjavar]

Me pa bega tretja faza, ki naj bi bila na tirnici, torej je ozemljena? Kakoo bo izmenična?

Večina gospodinjskih naprav je na enofazni izmenični tok, kjer je druga žica (nula) izmeničnega tokokroga ozemljena. Kako si predstavljaš iz trifaznega toka narejen enofazni tok drugačne napetosti? Jaz z ločenim trafojem - izhod dve žici vsaka z izmeničnim tokom. če eno žico vežeš na zemljo je to enofazni izmenični tok. Enako lahko narediš tudi dvofazni izmenični tok, če eno od faz trofaznega izhoda vežeš na zemljo. V našem prenosnem omrežju je pri trofaznem toku vsaka faza svoja žica, njihova sredina (vsota vseh treh napetosti) pa vezana na zemljo (nula) in jo v nizkonapetostnem razvodu peljejo kot svojo žico, da ni treba pri vsakem porabniku delati ozemljitve za obdržanje napetosti vsake faze. Sem pred leti doživel, da je pri mojem hišnem priključku na javno omrežje popustila sponka od nule. Zaradi različne porabe na posamezni fazi se je spreminjala napetost posamezne faze (od 170 do 290 V).