Nožnica za sabljo

[Silvob]

Pozdravljeni
Prosim za nekaj pomoči, gre se pa za izdelavo kovinske nožnice za sabljo. Zbiram sablje in imam par kosov nekomletnih brez nožnic. Vem ,da ko sam nekaj narediš ni več avtentična starina vendar zbiram zase in se vsaj vizuelno poizkušam čimbolj približati originalu. Posamično in original pa težko najdeš pa tudi stane skoraj toliko kot sablja. Ko nožnico pregledaš z vseh možnih strani ni nikjer lota ali kakšnega drugače opaznega spoja. Niti v notranjosti se nič ne opazi. Ne verjamem ,da so že pred skoraj 160 leti poznali globoki vlek. Iskal sem po youtubu pa nič ne najdem,če ima kdo kak link ali informacijo se priporočam.
Pa hvala za morebitne podatke.

lp

[čiro1950]

Kaj pa lesena nožnica za začetek: https://www.youtube.com/watch?v=3i8NhXh1HiY

[vili]

silvo:
po moji brezveze pameti, so jih verjetno kovali - klepali, danes vzameš cev pa valcmašina, pa trn notri, kakšen globoki vlek neki si nor, lepo te prosim no... imeli so mušter in okoli naklepali to klinčevo "vagino", dobro nožnico za nož, sabljenico za sabljo, haha, se smem malo pohecat, glej probaj s cevjo, pa malo kleparije pa malo pogreješ, na koncu sabljenice je bil pa vedo privarjen ali lotan en pleh kao ščit proti obrabi, če gledaš te generalske paradne, s tem so orožarji zaprli luknjo, dobro to je samo moje butasto razmišljanje...

je pa to krasen hobi, bravo

[čiro1950]

Pred 2300 leti so jih Kelti skovali: https://commons.wikimedia.org/wiki/File ... buckle.JPG
Jih imajo tudi v Kobaridu v muzeju.

[Slavcr]

Bolj na hitro sem vseskupaj prebral:
Pred 2000 leti so Kelti z globokim vlekom kovali lesene nožnice?

[lesy1]

Bolj na hitro sem vseskupaj prebral:
Pred 2000 leti so Kelti z globokim vlekom kovali lesene nožnice?

Seveda...kdor je bukov lulek...lahko z globokim vlekom kuje lesene nožnice...

LPL

[čiro1950]

Ko smo že pri lesu, Japonci so celo njihovo zgodovino uporabljali lesene nožnice, tudi Džingiskanovo vojsko so dvakrat potolkli s katanam in s pomočjo tajfunov. https://www.britannica.com/event/kamika ... 4-and-1281

[vili]

kovinske "sabljenice" so bile verjetno kovane - klepane v primerno obliko potem pa kovaško varjene, samo ugibam, kdaj je pa prišlo avtogeno in kdaj obločno varjenje, da ne naštevam naprej..., no katane in damaščanke je pa kovaško varjenje več vrst jekel, vsaj mislim, da je nekaj takega...

[Silvob]

Tudi leseno iz jesena sem že naredil in okoval z pločevino zgleda dobro ,pa sem kasneje našel na Egunu (https://www.egun.de/) eno ustreznih mer. Ni pa iz enakega obdobja stala je 48 eurov z poštnino. Sablja je bila le 60 eurov.
Ravno včeraj sem na eni drugi dokončal branik, ročaj in ostalo pleharijo samo rezilo pa je iz 1821 leta.
Dva dni pa pol dela, najtežje je zviti pleh na hrbtnem delu ročaja,ki se na koncu zaključi v kapico z zarezo ,kjer se noter zatakne branik.
Kako na enostaven in hiter način postarati kovino ,da zrjavi in ima razjede rje v mojem primeru pločevino 2mm.
Hvala vsem za odgovore in lp

[werther]

https://www.wikihow.com/Make-Metal-Rust

[Demz]

Da, potrebuješ inhibitor, to je baker.

Železo izjemno hitro korodira v solni kislini HCl. Toda prehitro, zadevo je vmes treba pravočasno ustavit ... zato delaš raje z bakrovim kloridom. Ta na koncu naredi nekako "patino" na površini in korozija ne napreduje več.

Torej, vzameš ~ pol decilitra (50 ml) HCl 20% (se kupi v trgovinah s čistili), dodaš kakih 20 ml H2O2 (vodikov peroksid 10 ali več %, dobiš v lekarni ( ? ) ), v tej kopeli raztopiš nekaj bakra, npr. pol metra bakrene žice iz kabla 2,5 mm2, raztopino razredčiš z 2 l vode. S tem si dobil raztopino bakrovega klorida za tvorjenje kontrolirane korozije na železni površini.

Prosim, količine sem pisal po spominu, zato raje predhodno preverite da ne bo škode na končnem izdelku. Približno tako bi pa moralo bit . Baker je raztopljen v ~10 minut do pol ure. Kar ga ostane - vržeš stran.

Gre za to, da se po končanem jedkanju železne površine vsa klorovodikova kislina potroši, na površini pa ostane izjemno tanka plast bakra kot inhibitor, ki ne bo dovolil nadaljnje korozije.
Vodikov peroksid je pa nujen pri raztapljanju bakra, sicer bi moral čakati mesec - dva, da se sploh kaj raztopi .

[Demz]

Še ta zanimivost, v ladjedelništvu se uporablja legura jekla ki ima dodanega 1 - 2% bakra, ravno zaradi povišanja korozijske obstojnosti. "Patina".

[lesy1]

Še ta zanimivost, v ladjedelništvu se uporablja legura jekla ki ima dodanega 1 - 2% bakra, ravno zaradi povišanja korozijske obstojnosti. "Patina".

Ni to corten? ali nekaj takega?

https://en.wikipedia.org/wiki/Weathering_steel

LPL

[Silvob]

Demz najlepša hvala za izčrpen odgovor . To si bom pa zapisal nabavil sestavine pa preizkusil kar na odpadnem plehu . Ravno danes sem dal spet eno sabljo skupaj. Korpo in pločevino ročaja sem segrel kar z lot lampo ,da malo poplavi ravno tak je zanimiva za pogledat.
Lp in hvala vsem

[vrzi1]

Ta nožnica za sabljo mi ne da miru. Kako jo izdelati.
Sam bi se lotil tako. V trd les, recimo bukev bi izbrisal obliko sablje in nato z dleti, fleksom in podobnimi orodji izdelal obliko da sablja leže do pol globine. Potem bi vzel pločevino potrebne debeline in vrste baker, medenina, jeklo, RF in z lesom in kladivom pločevino vdelal v izdelano obliko. Rob pločevine bi dal kleparju, da z rol masino zapertlja. To bi potem za tolkel tako, da spoj ni viden. Mogoče s kakšnim estetskim vzorcem, kot jih imajo. Tudi v lesu po boku je mogoče pred klepanjem narediti vzorce in jih s klepanjem izdelati. Tako si jaz predstavljam.
Pa se to. Žal mi je, da nisem uspel v bolnici od bolnika, s katerim sva skupaj prebolevala izvedeti več. On je bil v klepariji mojster. Žal je pokojni. Če je znanje prenesel na koga pa žal ne vem.