čelna pločevina na kv. cev

[runocar]

Pozdravljeni,
zanima me, kako (na kakšen način - psotopek) bi vi določili debelino čelne pločevine privarjene na kvadratno cev. Obtežba je samo natezna v smeri cevi. Če bi bil postopek izračuna vsaj malo po EC, bi bilo še boljše, sicer pa ni panike glede standarda. Ojačitvena rebra tokrat ne pridejo v poštev. Hvala že v naprej.



LP[/img]

[Žerjavar]

Iz časa pred računalniki:
Iz natezne sile določi potrebne vijake. Pločevina debeline 0,8 do 1 * premer vijaka. Odmik vijaka od cevi 2 do 3 * premer vijaka.
Za ziher pa se vijake določi glede na dopustni nateg cevi.

V času računalniških programov pa se modelira in obremeni, da se dobi napetost v pločevini.

[runocar]

Hvala žerjavar!
Sicer mi je način določanja debeline pločevine glede na premer vijaka poznan. Vem, da je za pločevine privarjene na I profile debelina čelne pločevine nekje celo med 1.0xD pa do 1.7xD vijaka. Vendar z uporabo standarda EC3 se stiki lahko računajo tudi ˝ročno˝ z uporabo nadomestnega T-elementa. Prikazanih možnosti je veliko, vedno pa gre za dele pločevine, ki so privarjeni na I profil in so porušitveni mehanizmi logični. Nikjer pa ne najdem zgoraj opisanega primera.
Če ima kdo še kaj v rokavu, naj ga prosim strese ...

[kekoT]

pri takšnih spojih je načelo, v kolikor ne kontroliraš pločevine:
t = 1.5 d vijaka...npr. pri M 16, t=24mm
jaz tega ne delam, ampak pločevine računam.

izberi debelino ploč.,napravi si raznos od luknje,v tem primeru bi ga jaz,2 x 22.5st., od roba luknje do profila.
lokalni moment je sila v vijaku x razdalja do roba.
moment pomnoži x 1.5 (v kolikor že ni faktoriran)...ker je pločevina v upogibu kompaktnostni razred I ...velja Wplast.=lxt2/4 in dalje napetosti, do meje plastičnosti.

[runocar]

Hvala tudi tebi kekoT!
Nekako v tej smeri sem želel odgovor. A bi bil še toliko prijazen, pa bi prilepil eno hitro skico - raznos pod kotom 22.5°me najbolj zanima. Ker načeloma me zanimajo predvsem porušni mehanizmi čelne pločevine - linije plastifikacije, da bi lahko izračunal lokalni plastični moment.
Hvala še enkrat.

Lp

[kekoT]

Hvala tudi tebi kekoT!
Nekako v tej smeri sem želel odgovor. A bi bil še toliko prijazen, pa bi prilepil eno hitro skico - raznos pod kotom 22.5°me najbolj zanima. Ker načeloma me zanimajo predvsem porušni mehanizmi čelne pločevine - linije plastifikacije, da bi lahko izračunal lokalni plastični moment.
Hvala še enkrat.

Lp

dal si običajno posebni primer, ker vsi ostali spoji so bolj čisti.
tam se dela raznos od luknje pod kotom 45 st. levo in 45 st. desno do profila, skupaj 90 st.. tukaj pridobimo razdaljo l zaradi nagnjenosti pasu. jaz si običajno sam s skico kao predočim linijo upogiba in s tem dolžino l za izračun Wplast.
potegni simetralo iz centra cevi na luknjo in jo v luknji zarotiraj levo 22 in desno 22.
l je seštevek po profilu.

po mojih izkušnjah, so "hudo" nateznim palicam odločujoči vari, pa je v vogalih dobro dati rebra, pa vijak med rebra in takrat je zadeva bolj čista.
bolj kao čisto je tudi, da poskusiš dati 2 + 2 vijaka.
samo ob enem pasu, pa zrcalno zopet dva...
malo primerjav ti da pravi rezultat.
[/b]

[Žerjavar]

Ker načeloma me zanimajo predvsem porušni mehanizmi čelne pločevine - linije plastifikacije, da bi lahko izračunal lokalni plastični moment

. Za peš računati svar ni tako enostavna. Še najbližji problem, s katerim sem se pogosto ukvarjal, so napetosti pod kolesom na I profilu visečega mačka pri enonosilčnih žerjavih. Tam je bil blizu tvojemu primer glavnega nosilca žerjava škatlaste izvedbe (podobno kot dva skupaj zvarjena I profila). Ta primer je bil dobro razdelan za peš račun. Se pa od tvojega loči po tem, da je problematična pločevina dolg trak, v tvojem primeru je kratek in še vijak je ob oglu kvadratne cevi.

Za zelo približen račun lahko uporabiš enostavno formulco za napetost pasnice I profila zaradi točkovne sile na pasnico:
napetost = 1,6 * sila / debelina pasnice[nad]2[/nad].
Ocenjujem, da bodo v tvojem primeru max napetosti vsaj 2 x večje.

[runocar]

Se popolnoma strinjam, da zadeva tukaj ni čista. Zato pa sprašujem In da do čistih zadev pridemo, si pomagamo z rebri. Marsikaj je odvistno tudi od razmerja med togostjo cevi, zvara in togostjo čelne plošče, da sploh lahko pride do večjega območja vpliva - plastifikacije.
Res hvala še enkrat za tole.
LP

[Žerjavar]

Marsikaj je odvistno tudi od razmerja med togostjo cevi, zvara in togostjo čelne plošče

. To je res. V tvojem primeru lahko rečemo, da je čelna plošča znatno debelejša kot rebra ali stena kvadratne cevi. Na napetost v plošči vpliva samo razpored reber in oddaljenost točkovne sile od podpor (reber, cevi). Togost cevi (I) in debelina rebra nimata večjega vpliva na napetost v pločevini. Na napetost v zvarih pa vpliva predvsem dolžina vara, ki je v približno enaki bližini položaja sile (vijaka). Kot si narisal, da je vijak na oglu cevi, je neugodno za zvar, ker ga je majhna dolžina v bližini vijaka.

Če hočeš priti do dna razporeda napetosti, pa danes res ni problem stvari zmodelirati in obremeniti - kdor ima možnost z ustreznim programom (ali pa si ga kupi za kar nekaj kevrov).

[kekoT]

Se popolnoma strinjam, da zadeva tukaj ni čista. Zato pa sprašujem In da do čistih zadev pridemo, si pomagamo z rebri. Marsikaj je odvistno tudi od razmerja med togostjo cevi, zvara in togostjo čelne plošče, da sploh lahko pride do večjega območja vpliva - plastifikacije.
Res hvala še enkrat za tole.
LP

takšen, "narisan" natezni spoj se izvede pri vitkih ceveh, 3 in 4 razreda, zaradi prenosa prečne sile v vogal(običajno je manjša od dovoljene in ni redukcije Mpl., "če je"), pa še to v praksi z vogalnim rebrom iz vogala proti osi vijaka. pri 1 in 2 razredu si zadevo samo zakompliciraš, saj se lahko postavijo vijak(i) nad pasnico in zadeva je bolj "čista" in tudi pločevine so manjše.

takšen "tvoj" spoj se običajno uporablja pri dvoosnem upogibu, v kombinaciji s tlakom (stebri)in nategom, pri samem nategu pa ne, oz. ni običajno.

[runocar]

Hvala obema!

[runocar]

Evo, sem slučajno našel še nekaj v zvezi s to temo.

[Žerjavar]

Evo, sem slučajno našel še nekaj v zvezi s to temo.

Če se ozrem tudi na prvotno vprašanje z nategom v cevi in 4 vijaki po diagonalah, bi rekel: Določiti natezne sile v vijakih. Če je en vijak izrazito bolj natezen od ostalih, lahko računaš upogib prirobične pločevine zaradi natega tega vijaka, po ravni črti, ki se dotika cevi in je najkrajša.

PS: pločevina je nekaj tanjša, če vzameš dolžino črte (loma pločevine) = D+2*t (oddalj, vijaka od črte)