Strokovni naziv (kratica)

[ktm2002]

Te naše izobrazbe so največji nateg, hodimo v šolo da imamo več ali enako papirjev kot naslednji butec.

Vzameš enega dobrega strojnega tehnika in mentorja kot je g. Žerjavar, bo vsakega diplomanta ali magistra scat peljal po 2 letih. S tem, da bo imel že x let delovne dobe več.

[Deutz]

NOVO: Zakon o strokovnih, znanstvenih in umetniških naslovih (ZSZUN)
(Uradni list RS, št. 100/22)
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8608

[Žerjavar]

Vzameš enega dobrega strojnega tehnika in mentorja; bo vsakega diplomanta ali magistra scat peljal po 2 letih.

Ni tako enostavno, ni pa nemogoče.
Da bi se na strojniškem področju (mislim na področje, kjer brez izračunov ne gre) lahko kosal z magistrom, moraš obvladati kar nekaj matematike, za katero kot dober srednješolec niti ne veš, da obstoja (diferenciali, integrali, matrični račun, ...) Tudi brez ustreznega znanja iz drugih področij ne bo šlo (fizika, kemija, ...). Pa vzami, da študij magisterija traja še vsaj 5 let po srednji šoli, tudi će odbiješ 50% vsiljenega "potrebnega" znanja je to še vedno vsaj 2 leti študija za specializacijo, pomeni, da je to dve leti po 8 ur dnevno študija. Le kdo je pripravljem na tako delo? Pa še ne bo enakovreden magistru, ker mu manjka znanje iz širšega obsega študija.
O primerjavi z današnjim diplomantom ne bi govoril, premalo poznam obseg znanja in delovanja dipl ing, zame je to še vedno stari prvostopenjski študij, kjer je poudarek na poustvarjanju nečesa, kar se najde v literaturi dokaj dobro razčlenjeno. Magister pa mora biti sposoben kaj več, kot le poustvarjanja.

[Demz]

Magister naj bi bil akademski naziv, torej je znanstvenik. Toda bolognski sistem je zadevo precej razvodenil in kakor jaz opažam, je danes "magister" na nekako takem nivoju kot nekoč po starem "uni.dipl.ing". To pa ni znanstvenik, ampak čisti praktik.

[Žerjavar]

Magister naj bi bil akademski naziv, torej je znanstvenik.je danes "magister" na nekako takem nivoju kot nekoč po starem "uni.dipl.ing". To pa ni znanstvenik, ampak čisti praktik.

Imaš precej prav. Moje izkušnje pa kažejo drugače. Odvisno od področja dela (in velikosti skupine Uni dipl ing). Le to: v času mojega aktivnega dela kot projektant transportnih naprav sem bil ,mentor kar nejaj začetnikom, ki jim je manjkala le diploma. Iz svojega rednega dela je izluščil diplomsko delo. Vedno je bila ocena diplomskega dela in zagovora višja od povprečne ocene izpitov. eden od mejnih primerov: izpiti v povprečju med zadostno in dobro, diploma z zagovorom pa odlično.
Vedno sem v diplomo vključil kakšen detajl izvedbe (umotvor našega projektnega biroja), ki še ni bila v literaturi. Jasno, da je predavatelji na faksu (mag. dr) niso poznali, sedaj pa jim diplomant razlaga delovanje. Tiste čase v biroju nismo imeli nabenega dr ali mag, pa smo imeli lastne umotvore, ki so nam omogočili prodor na svetovno tržišče. Na osnovi našega dela se je potrudil tudi Rothe Erde in izdelal obročasti kotalni ležaj premera 13 m. Prav gotovo ne pretiravam, če rečem da je takrat med nami (sami dipl.ing) bilo kar nekaj znanstvenega dela.

[vili]

a smem malo zasmetit:
hči, kao nek DR nevem česa, dela pri enem našem najhujšem svetovnem plejerju, pa gresta s preizkuševalnim pilotom na aeroplan pantero, pa ji med vožnjo pravi, ti, a veš, da ni še noben program delal iz prve??????, pravi noro se mi je skoraj sfuzlalo in res ni, pa ji pravi, daj pojdi skozi aplikacijo lepo počasi je šla pol gledat ja nekje je zajebala nuli in enke, haha, malo prednovoletne zafrkancije..., pa ne skakt, da nabijam sporočila, pa četudi...

žerjavar: za vas pred cca 40 leti sem pa tudi "jaz" (itas) delal logerje s cca 2m premera za vaše granike, da se pohvalim, pa bo spet kdo skočil..., sem bil tudi pri rothe erde-ju v dortmundu in tudi oni so bili pri nas...

[Deutz]

Dr. Mr. ....
https://www.google.com/search?client=fi ... OZqwMfmqFI
( https://www.youtube.com/watch?v=A6vuTqODfa8&t=12s)

[Demz]

Magister naj bi bil akademski naziv, torej je znanstvenik.je danes "magister" na nekako takem nivoju kot nekoč po starem "uni.dipl.ing". To pa ni znanstvenik, ampak čisti praktik.

Imaš precej prav. Moje izkušnje pa kažejo drugače. Odvisno od področja dela (in velikosti skupine Uni dipl ing). Le to: v času mojega aktivnega dela kot projektant transportnih naprav sem bil ,mentor kar nejaj začetnikom, ki jim je manjkala le diploma. Iz svojega rednega dela je izluščil diplomsko delo. Vedno je bila ocena diplomskega dela in zagovora višja od povprečne ocene izpitov. eden od mejnih primerov: izpiti v povprečju med zadostno in dobro, diploma z zagovorom pa odlično.
Vedno sem v diplomo vključil kakšen detajl izvedbe (umotvor našega projektnega biroja), ki še ni bila v literaturi. Jasno, da je predavatelji na faksu (mag. dr) niso poznali, sedaj pa jim diplomant razlaga delovanje. Tiste čase v biroju nismo imeli nabenega dr ali mag, pa smo imeli lastne umotvore, ki so nam omogočili prodor na svetovno tržišče. Na osnovi našega dela se je potrudil tudi Rothe Erde in izdelal obročasti kotalni ležaj premera 13 m. Prav gotovo ne pretiravam, če rečem da je takrat med nami (sami dipl.ing) bilo kar nekaj znanstvenega dela.

To je pa vse odvisno od mentorja in velika sreča za tvoje absolvente, da so naleteli na pravega človeka in firmo. Pa tudi drugi časi so bili, ne tako zadrgnjeni in egoistični kot danes. Danes se vse skriva in bogvaruj da bi kak čeprav minimalni podatek ali praksa odcurljalo ven iz firme.

[grega09]

Te naše izobrazbe so največji nateg, hodimo v šolo da imamo več ali enako papirjev kot naslednji butec.

Vzameš enega dobrega strojnega tehnika in mentorja kot je g. Žerjavar, bo vsakega diplomanta ali magistra scat peljal po 2 letih. S tem, da bo imel že x let delovne dobe več.

Dokler bomo tako razmišljali, bomo pač kjer smo. Te bom vprašal takole: Bi ti šel k kirurgu pod nož, ki se je malo sam učil rezati šnicle in ima za sabo par operacij? Govorim o neki resni operaciji, ne o vraščenemu nohtu na palcu stopala.

Če bom jaz kdaj iskal koga za sodelavca inženirja, mu v CV-ju faks ne sme manjkati. Je nek pokazatelj zicledra in da si sposoben vsaj nekaj do konca spackati. Potem se pa začne. Ljudje se pač izdelajo za samostojno delo inženirja nekje po 20.000 do 25.000 urah dela v pravem okolju, kjer ima veliko vrednost prenos izkušenj, kot si zapisal zgoraj. Na žalost tega okolja pri nas ni več (veliko). Eden izmed razlogov je tudi, da marsikdo zavistno ščiti svojo pozicijo v ekipi in zaradi tega ne prenaša dela naprej. To mora poštimati vodstvo podjetja, vse ostalo je larifari.

Predragi gospodje direktorji in lastniki podjetij pa pričakujejo, da bodo iz šole dobili nekoga, ki jim bo za minimalca razvoj v firmi fural. Se pa denar v strojništvu služi pri navojih pod M3 in nad M20. Tu tudi potrebuješ kvalificiran kader. (Skoraj) vse ostalo je pa vsakdanja tehnika za kmete in obrtnike.

Imaš pa idiote med vrhunsko izobraženimi ljudmi, kjer je velikokrat problem tudi ego, ki lahko pa zatre vso možnost napredka v neki ekipi. Prav tako imaš pa tudi vrhunske strokovnjake in skromne ljudi med nižje izobraženimi. Ne moreš vse v en koš metati zaradi omejenega pogleda na svet.

[ktm2002]

Če bom jaz kdaj iskal koga za sodelavca inženirja, mu v CV-ju faks ne sme manjkati. Je nek pokazatelj zicledra in da si sposoben vsaj nekaj do konca spackati. Potem se pa začne.

Na žalost tega okolja pri nas ni več (veliko).

Se pa denar v strojništvu služi pri navojih pod M3 in nad M20.

Se se kr strinjava.... velika večina dela faks, da dobi kljukico potem, ko enkrat pošilja prošnje. Da bi se kaj naučili, kar bodo pri delu rabili je bolj tko tko.

Prva služba, ki sem jo imel je velika firma kovinarje in falirane gimnazijce(pred upokojitvijo), ki je hodil mogoče 3 mesce na strojni faks počasi zamenjevala z inžernirji, ker nemci (kupci) veliko dajo na kvalificiran kader.

Za modele na računalniku prilagajat, brez kakega hudega "razvoja" res ne rabiš inženirja. (Štance, brizganje, litje, varjenci ....). Da ne bo kdo sedaj v luft skočil, ko je na kake turbine za NASO pomislu. Le kdo dela kaj takega pri nas...

Eno leto sem tudi varjene konstrukcije delal pri enem boljših asistentov. Za kalkulacije je imel excel, za kake druge malo bolj kompleksnejše probleme je pa zelo poenostavil na 2d primer in dober faktor varnosti. Verjetno tudi ni rabil doktorata za kaj takega.

Sedaj sem čez mejo, mislim da šef celega razvoja ima doktorat (mogoče je tudi kako ekonomijo naredu, se ne obremenjujem), potem sem pa že jaz. Učili so me pa priučeni strojni tehniki, kateri so začeli pri 19-20ih. In glej ga zlomka, vse teče. Firma naredi 20 miljonov prometa na leto, plače so uredu etc...

V glavnem, če se ne greš nevem kakega hudega razvoja, da boš miljon senzorjev imel na eni stvari in analiziral z nevem kakimi matlabi, FEMi,anysyi etc.... ne rabiš super šolan kader, samo motiviran. (kar pa tudi ne naučijo na faksu, vsaj mene niso).

Pa kakor sem razumel, faksi so bili v 70ih bolj za filtrirat vodstveni kader, potem je pa zvodenelo v 90s in kasneje ker lahko skoraj vsak naredi.

[grega09]

Ne pozabiti še na vaške fakultete, kjer potomci nesposobnih ljudi, a "pravilno" postavljenih v družbi pridobijo naziv, da lahko potem sedijo v šefovi pisarni. Da niso slučajno na poziciji z nižjim nazivom, kot tisti, ki je dejansko moral vložiti trud, da je končal fakultetno izobrazbo na eni izmed naših fakultet, ki so že od nekdaj prisotne...

Večkrat sem že tu napisal, da bi bilo dovolj, če bi imeli kampus fakultet v enem kraju v Sloveniji. Po moje čisto dovolj za to kar potrebujemo. Niti ni nujno, da je v Ljubljani ali Mariboru.

[grega09]

Pa ko smo že ravno pri inženirjih in nazivih, frišni prispevek - praznično darilo za geek-e, kot sem sam :
https://www.youtube.com/watch?v=1nLHIM2IPRY

Malo si poglejte komunikacijo takšnega človeka, pa kaj vse je počel. Kontrola nad egom, kljub enormnemu znanju. Včasih vmes pribije takšne: "Kaj pa jaz vem, zakaj je tako, več mase mora biti spodaj po logiki."
Na koncu vidiš, da tudi posamezniki iz takšnega programa niso bili vsi geniji, ampak je cela ekipa in okolje, če je pravo, spravilo skupaj nepredstavljiv rezultat...

[ktm2002]

Mah to je znano, da več kot veš manj si ziher v sebe...




Problem pri faksih je da na koncu faksa bi moral biti na najvišji točki. V realnosti se pa komaj začneš učit, da po parih letih v prvi firmi prideš gor. V naslednji pa vidiš, da nič ne veš (če vsaj malo menjaš branžo).

[grega09]

Ja Dunning-Kruger je hudič. Vse nas ujame od časa do časa. Dobro je, da se ga zavedaš, večina se ga ne. Pa kaj bluziš spet, kakšna najvišja točka po končanem faksu, takrat se ti življenje šele začne, ti bi pa vse vedel...

Toliko o brezveznosti faksa - delam tule duhamorno delo pa poslušam in škilim z enim očesom:
https://www.youtube.com/watch?v=cUkbdqw9pBk&t=3503s
No, pač takoj po faksu narediš računalnik za največjo in najmočnejšo raketo za na Luno. Če je ekipa, volja, denar, želja mrtvega predsednika, potem ni problema.

ktm, še eno stvar sem pozabil. Razlika med tehnikom in inženirjem je v abstraktnosti razmišljanja. To razumeš, ko enkrat vidiš in dnevno to doživljaš. Tehniki ne bodo nikoli in nikdar v mislih pogledali stvari iz večih zornih kotov in stvari poenostavili do te mere, da tehnikov skoraj več ne potrebuješ . To je prava zadolžitev inženirja, poenostavljanje do mere, ko res ne gre več. Tehnik je bolj proletarec, delavec, mu daš nekaj in naredi, čeprav je brezveze in nepotrebno.

Saj veš, katere detajle si danes odstranil iz svoje zasnove? Če jih nisi nič, potem si risar. Potem je pa še dodatni izziv - če imaš stvari pred sabo na mizi (večina orodjarjev in avtomobilske industrije pri nas), je lahko biti pameten in izboljševati. Pravo delo se začne, ko izdelka ne moreš dati v vsak kombi. Tu se pokaže, če si kaj vreden...

[vili]

no kot nek klinčev inženir, samo majčkeno skromno limam gor nekaj svojih mašin, franciske in kaplanke ..., samo to..., hočem samo povedat oziroma vprašat, koliko moraš imeti nekega znanja za taka jajca...:http://en.hydro-electricity.eu/home/