Izračun tlaka in pretoka vode na pralni glavi

[vili]

ma ej stari veš, da se mi s tem šmrkavcem pa še komu ne da jebat, se nič ne oglasi naj gre samo u 3pm..., če nima volje ali noče, morda premalo znaja, ampak glede tega nič hudega, sodelovati...

[Demz]

Ma- ne, to je pregrobo.
Itak tule vpraša tisti ki nekaj ne zna, z mano vred. Primer je pa tako šolski, da ga je škoda. Meni osebno mi je dvignilo kri v bučo , ker sem včasih to bp znal itd. Ampak če ne uporabljaš ... spada pa v splošno izobrazbo .

[Deutz]

..... ki ima reducirko z notranjim fijem iz 35mm na 20mm.....

...." Bernoullijev izrek, ki opisuje vedenje tekočine v gibanju, je v svojem delu Hidrodinamika navedel matematik in fizik Daniel Bernoulli. V skladu z načelom bo imela idealna tekočina (brez trenja ali viskoznosti), ki kroži skozi zaprt vod, konstantno energijo.
Izrek je mogoče razbrati iz načela ohranjanja energije in celo iz Newtonovega drugega zakona gibanja. Poleg tega Bernoullijevo načelo tudi pravi, da povečanje hitrosti tekočine pomeni zmanjšanje tlaka, ki ji je izpostavljena, zmanjšanje njene potencialne energije ali oboje hkrati"...

[Žerjavar]

Bernoullijev izrek, ki opisuje vedenje tekočine v gibanju, je v svojem delu Hidrodinamika

Od kod si pobral to napačno skico višine vodostaja ob cevi s pretokom? Prav gotovo vodomet ne more špricati tako visoko, kot je nivo vode v vertikalni cevki pred njim.
Skica v modri barvi bi bila smiselna, tudi će se cev pretoka ne bi ožila. Bolj zgovorna pa bi bila, če se cev nebi ožila in bi njen konec bil obrnjen navzgor do neke višine (... polovice) merilnih cevk in tam bi bil iztok na prosto.

[Deutz]

..... Prav gotovo vodomet ne more špricati tako visoko, kot je nivo vode v vertikalni cevki pred njim.
.....

...ha..ha !!! to ti je za "Dobro jutro novoletno...!" Saj sem se sprva tudi jaz postavil na zadnje noge ko sem opazil to grafiko ! Je pa originalna "skica" iz Bernoulli-eve "Hidrodinamike" iz leta 1738 !! Bernoulli, zgolj teoretično, opisuje vedenje idealne tekočine, torej brez upoštevanja trenja in viskoznosti in po načelu ohranjanja energije vodomet teoretično doseže nivo vode v cevki (manometer).
V članku FROM NEWTON’S MECHANICS TO EULER’S EQUATIONS na str. 5 je ob obrazlagi tudi ponatisnjena ta grafika!
Celotno Bernoulli-evo "Hidrodinamiko"pa je možno (z kompletnimin risbami) pregledati tukaj.
Na koncu te knjige so risbe in v tabeli Tab.XI je pod številko Fig.73 "skica" za katero ti trdiš da je "napačna".

[Deutz]

...pa če koga dodatno zanimajo osnove hidromehanike tukaj je še malo šolskega čtiva..:
http://www.satcitananda.si/Naloge%20fiz ... hanika.pdf

[zdjpe]

Hvala usm za velik odziv, nisem teu nobenga užalit, ampak tudi sam sem problem razložu mal nejasno.
Uglavnem po listanju skozi Krauta mi je bolj jasno par stvari in se bom problema drugače lotil. Spodaj sem dal par slik. Prvo bi rad dobil kolikšen je tlak na manometru ③ če je na monometru ① 2bara. Tisti manometer na vrhu T kosa za enkrat ne bom upošteval, ker ne najdem primerne obrazložitve za izračun.

Manometer bom montiral na pozicijo ① (ker to je najlažje izvedljivo).



Npr. če manometer na poz. 1 kaže 2bara. Potem lahko s pomočjo Krauta (str. 157-162) zračunam tlak na poz. 3 na naslednji nači.


Za T kos



upoštevamo
ζ=1,4
ρ=1000kg/mˆ3
v=? tu sem uporabil hitrost pri manometru 1 =V1=√P1*2/gostota=√(2*10∧5)*2/1000=20m/s

delta P=1,4*P1=2,4 bar
Ok imam delta P, prištejem še tlak od manometra 1 in dobim tlak na manometru 3.. kar je 4,8 bar. Kar je ogromno.
Če bi imel koleno 90° bi bil ζ=1,13.

Glede vprašanja, ki sem ga zastavil kolikšen je tlak po reducirki, sem spacal skupaj da je 4,88 bar. Kar je dokaj bolj realno.

[Žerjavar]

Glede vprašanja, ki sem ga zastavil kolikšen je tlak po reducirki, sem spacal skupaj da je 4,88 bar. Kar je dokaj bolj realno.

Daleč od realnosti.
Nisem kontroliral tvojega raćuna. Načeloma v takem pretoku pritisk pada, Nikjer ne moreš imeti pritiska večjega kot v začetku toka vode (2 bar = točka 1). To ni nujno da velja, če v računu upoštevaš tudi višinski položaj cevi (hidrostatični pritisk). Za račun razporeditve tlaka vzdolž cevi, je možen le med dvema točkama (začetek in konec cevi) kjer sta znani obe stanji (hitrost in tlak). Praktični račun pa se izvaja običajno za: različni preseki, dolžine cevi istega preseka, višinski položaji začetka, sprememb preseka in konca cevi. Dodati je še pretok tekočine ali predvidena hitrost v enem od presekov. Pri tem so nekatere teh količin neznane in jih je možno iz ostalih izračunati. Upoštevaj, da je pomivalna glava tudi del cevi, ki ima svoj presek (spreminjajoč) in s tem tudi spremembo (padec) tlaka .

[Deutz]

.... ampak tudi sam sem problem razložu mal nejasno....

Ja, v tem je pravi problem....!
Praviš da si izmeril pretok:

...Dolžine cevi in hrapavost se lahko zanemari saj potrebujem približen rezultat. Z pretokomerilcem je bilo izmerjeno nekje okoli 3300l/h.....

potem pa želiš dodatno izračunati pretok... hm...
Kaj pravzaprav želiš vedeti pri tej pralni napravi ??
Za kakeršenkoli izračun pretoka oziroma pritiska vode rabiš natančne podatke o pralni šobi !!!
Za praktično uporabo (saj praviš da so ti potrebni približni podatki) pa je praktično izmerit parametre pri obratovanju... v tem primeru ni pomembno na katerem mestu cevovoda boš meril pritisk (večji ali manjši premer in posledično večji ali manjši pritisk) ker pralna šoba spet ima nek svoj premer in se ob vodnem toku tudi v njej spremenin pritiskl, seveda pa premer luknje za iztek vode bistveno vpliva na parametre pretoka in pritiska ki ima za posledico hitrost iztekajoče se vode ki pa je za tvoje pranje najpomembnejši parameter !!!

[Žerjavar]

Namen testa pralne glave?
- ugotoviti optimalni začetni pritisk (pretok) za hitro in dovolj kvalitetno pranje z določeno pralno glavo.
- Določiti optimalne razmere za različne, neznane pralne glave?
- .... ?
Izvor vode? Vodovod ali rezervoar z atmosferskim pritiskom (višji položaj ali črpalka)?
Odtok vode na atmosferski tlak?

[vili]

samo majčkeno zafrkancije s tokom, saj pojma nimam kaj sem dobil..., zgleda pa lepo, lepe barve...:

flov01.JPG (89.42 KiB) Videno 2282 krat

[CADfreak]

Pozdrav.

Vili, najprej zdravje pa Jackpot v tem letu (pa ostalim tudi)...

A si se to s Flow Analysis znotraj Creo-ta igral ? Pa si vodo skozi spuščal? Ja,barve so lepe, očitno si dobil profile hitrosti medija skozi cev. Pa še nekaj ti povedo te barve, sploh tam, kjer imaš hiter tok in sicer to, da bo stari Bernouli dal kar uporabne rezultate v tem področju tudi, če boš lokalno meril tlake (je hirost skoraj konstantna po celem preseku)...

Sem se jaz tudi s tem igral kako leto nazaj, mislim s Flow Analysis, je bilo zanimivo...

Lp

Jože

[vili]

ma v sw, nisem imel kaj bolj pametnega početi, pa ajde zavrtim eno analizo,..., pa še kaj se dogaja na luknji šobe...:

flov03.JPG (65.25 KiB) Videno 2260 krat

[Žerjavar]

Pa še nekaj ti povedo te barve, sploh tam, kjer imaš hiter tok in sicer to, da bo stari Bernouli dal kar uporabne rezultate v tem področju tudi, če boš lokalno meril tlake (je hirost skoraj konstantna po celem preseku)...

Smeh je pol zdravja, poskusimo ga nekaj pričarati-
Govora je o vodi, jaz pa vidim le nekoliko vlažne špagete, ki se lepo upognejo v ovinku.
Če pa je res voda, potem pa je hitrost kar precej nizka, bo kdo pogruntal, da je tok laminaren. Vili povečaj hitrost, pa boš videl, kako se špageti med sabo mešajo.
Pa saj v tej temi Bernuli igra le stransko vlogo. Glavna poanta je na citatih Colrbrooka, Pečornika in Reinoldsa (zapis imen po spominu).
Pa brez zamere.

[vili]

flov04.JPG (46.03 KiB) Videno 2259 krat

pobi, to se igram drugič po nevem koliko letih, pa mi ne zamerit za kake traparije..., moram še malo nadrkat...