Železniška nesreča v Zid.Mostu

[Demz]

https://www.24ur.com/novice/crna-kronik ... ovana.html

Danes sem punce peljal na vlak in sem imel priložnost videti tole . Nisem mogel verjeti podatku, da je bil tovor težak 300 ton. Pa vse kaže, da je res. Voz je bil na 32 oseh, vsaka pa ima nosilnost 22,5 t.
Kotel transformatorja prbl. 12 - 15 m dolg, ter ŠxV 3 x 3,5 m. Torej je moral biti polno opremljen, toda brez transformatorskega olja.

Zadeva se je zvrnila dobesedno na ravnem , na izstopu iz postaje same, na kretnicah 3. tira, za katere železničarji že celo zgodovino bentijo, da jim delajo same preglavice. Nagib tovora se menda sproti regulira s hidravliko in zna biti, da je zayebal ravno ta, ki je padel s kabino vred 10 m nižje za Savo ! Prosim, kpl. obala Zid. Mosta je zaradi hidroelektrarne Vrhovo precej metrov pod vodo, toda ravno tam kamor je priletela ta kabina, je v dolžini kakih 15 metrov kao nasipa ob zidu - možakar se je še enkrat rodil .

[Motorni]

ZON je objavil nekaj slik.

[vili]

pa saj sta kolikor sem videl s slik podstavna vozička ostala na glajzih, odtrgalo je nadgradnjo s transformatorjem, ja se je pa lepo naslonilo na galerijo-balkon, če bi ciljal bi zihr falil, ja, ornk sranje..., je pa mšinist ornk drajvu tle u ovinku... u štajnbriki...

[CADfreak]

Pozdrav.

Tak vagon ni kar tako, jih ni ravno veliko na tirih:



To fotko sem naredil kakšnih 12 let nazaj, ko so podoben tovor prevažali skozi Poljčane. Na vsaki strani vagona so štirje štiriosni podstavni vozički, v glavnih opornih točkah se pa da nosilna konstrukcija s pomočjo hidravlike premikati levo-desno ravno z namenom, da se v ostrih ovinkih prepreči prevrnitev. Mislim, da je maksimalna hitrost natovorjenega vagona na odprti 30 km/h, kjer pa je potrebno premikati nosilno konstrukcijo, se pa vozi korakoma.

Kretnice verjetno tukaj niso bile problem, kolikor je bilo videti iz fotografij, so vsi podstavni vozički ostali na tirih. Je pa res, da je kompozicija ravno začela vožnjo v ovinek z enim najmanjših (če ne celo najmanjšim) krivinskim radijem na slovenskem železniškem omrežju.

Upam, da jo bo operater, ki je bil v kabini, odensel brez trajnih poškodb. In prav me zanima, kaj bo pokazala preiskava...

Lp

Jože

[Demz]

Ja, 8 podstavnih vozičkov je, štirje spredaj in štirje zadaj. Po tej sliki zna biti, da gre za točno tale voz.
Torej prva dva vozička sta že v blagem ovinku na kretnici, kjer se peron konča (smer Zid.Most - Celje), vse ostalo je še na ravnem delu proge, kjer je peron. Tako da se je zadeva zvrnila na ravnem !

Tole bo zanimivo pospraviti... na bolj nerodnem mestu ne vem če je lahko.

[Žerjavar]

Na vsaki strani vagona so štirje štiriosni podstavni vozički, v glavnih opornih točkah se pa da nosilna konstrukcija s pomočjo hidravlike premikati levo-desno ravno z namenom, da se v ostrih ovinkih prepreči prevrnitev. Mislim, da je maksimalna hitrost natovorjenega vagona na odprti 30 km/h, kjer pa je potrebno premikati nosilno konstrukcijo, se pa vozi korakoma.

Kretnice verjetno tukaj niso bile problem, kolikor je bilo videti iz fotografij, so vsi podstavni vozički ostali na tirih. Je pa res, da je kompozicija ravno začela vožnjo v ovinek z enim najmanjših (če ne celo najmanjšim) krivinskim radijem na slovenskem železniškem omrežju.

Moje mnenje - Nimam nobene zveze z želežničarji:
Nosilna konstrukcija tovora je podprta na vozičke samo v dveh točkah. svoje ravnotežje vzdržuje s težiščem tovora in nosilca nižje od podpornih točk. Prevrnila se je le nosilna konstrukcija s tovorom - točka prevračanja sta le obe podporni točki konstrukcije. Po moji oceni je to možno le v slučaju, če je horizontalna sila nosilca s tovorom večja, kot je potrebna sila za prevračanje tudi vozičkov.
Omenja se možnost premika težišča (levo / desno), da se obdrži potrebno ravnotežje horizontalnih sil v ovinkih ali na višinski razliki tirov proge. Tu je nekaj odpovedalo. Če je to uravnavanje odvisno od človeka (spremljevalec v posebni kabini), je ta odpovedal. Če pa je uravnavanje avtomatsko, pa je odpovedala avtomatika. Je pa še manj verjetna možnost, da je bila hitrost kompozicije skozi ovinek kretnice prevelika in avtomatika ni uspela slediti hitremu povečanju centrifugalnih sil na tovor.

[CADfreak]

Pozdrav.

Kolikor vem, je upravljanje bočnega pomika ročno. Bočno pomikanje se ne uporablja samo za vzdrževanje položaja težišča temveč tudi za "krmarjenje" tovora znotraj svetlega oz nakladalnega profila železnice, saj zaradi svoje velike dolžine tovor seže predaleč v notranjost ovinka v primeru, da ima ta majhen krivinski polmer. Če so znotraj profila vožnje tega vagona ovire (ki pa za "normalne" vagone ne predstavljajo težav), je potrebno poskrbeti za odmik tovora od ovire (seveda v okviru danih fizikalnih in tehničnih možnostih). Ravno v Zidnem Mostu je verjetno situacija najmanj ugodna. Tukaj je ovinek z majhnim krivinskim polerom, ki mu na notranji strani sledi peron (ta je višji od najnižje točke tovora), verjetno je potrebno kar nekaj spretne telovadbe, da se zadeva dobro spelje.

Demz, se strinjam, pospravljanje bo zahtevno in zanimivo. Vagon bodo verjetno razstavili, kar verjetno ne bo prevelik problem, saj je konstukcija vagona zamišljena tako, da se tisti dve stranici, med katerima je nameščen tovor, lahko odstranita. Gre za t.i. Schnabelwagen, ki omenjenih stranic pravzaprav ne potrebuje, če ima tovor izvedene ustrezne pritrdilne točke.

https://de.wikipedia.org/wiki/Tragschnabelwagen

Bo treba demontirati dober kos vozne mreže, odstraniti zgornjo stranico in oba konca vagona, potem pa trafo postaviti pokonci. To bo zahteven podvig, verjetno bi idelano stojišče dvigala bilo ravno v Savi... Upam, da bo kdo bolj podrobno obveščal, kako bo to potekalo... Verjetno bo potrebna kar daljša prekinitev prometa. Po slikah sodeč je prevozen samo en tir v smeri Celja, neposredno za in iz Zagreba ne gre nič. Kvečjemu z vožnjo v Celjsko smer in potem z reverziranjem proti Zagrebu...

Lp

Jože

[Žerjavar]

Ravno v Zidnem Mostu je verjetno situacija najmanj ugodna. Tukaj je ovinek z majhnim krivinskim polmerom, ki mu na notranji strani sledi peron (ta je višji od najnižje točke tovora), verjetno je potrebno kar nekaj spretne telovadbe, da se zadeva dobro spelje.

Vsako kritično točko (bočna ovira, krivinski radij ali višina tirov) bi morala biti pred pričetkom vožnje naštudirana in določena max hitrost (potreben odmik), da bi upravljalec odmika uspel reagirati. Morda na mestu dogodka le 2km/h in dodatni zunanji opazovalec.

[vili]

en podoben vagon po švajgarju iz leta 57..., tudi transformator, ja tam bo jeba, bo ornk pekla glava...:

WP_20230109_09_50_14_Pro.jpg (218.75 KiB) Videno 6210 krat

[Demz]

No, novi podatki: teža je 290 ton, peljali so pa menda na Švedsko.
Pravijo da so imeli težavo zaradi strehe perona in da so zato umikali tovor navzven. Po enih podatkih je kompozicija celo stala.

Drugače sta še vedno v uporabi dva tira in tudi smer Zid.Most - Dobova je prosta. Zaprt je samo tretji tir.

V nedeljo bi naj prišli avstrijci z avtodvigalom 1000 ton, podrli bodo park in odstranili tisto muzejsko lokomotivo in spomenik.

[vili]

majčkeno gledam slik...

[Žerjavar]

No, novi podatki: teža je 290 ton, peljali so pa menda na Švedsko.
Pravijo da so imeli težavo zaradi strehe perona in da so zato umikali tovor navzven. Po enih podatkih je kompozicija celo stala.

Tu mi nekaj smrdi.
Kakorkoli premikaš tovor levo / desno, težišče tovora z nosilcem ostaja v liniji obeh podpornih točk. Ni razloga za prevrnitev tovora, lahko bi prevelik odmik bil vzrok za prevrnitev komplet vagona okrog ene tirnice.
Tudi kompozicija ni mirovala, ker potem ne bi bilo izvora horizontalne sile prevračanja tovora. Kaj pa če je kompozicija počasi peljala, so v naprej ocenili, da bo ob teži tovora streha perona popustila in se porušila?

[Demz]

tkole nekako ...
Ta polkrogla je fi ~ 300, namazana z mastjo, spodaj pa polkrogelno ležišče. Reče se mu "kraljevski zglob" ali tako nekako (?)
Ko takole konstrukcijo bočno nagneš, ji tudi spremeniš težišče.

[Žerjavar]

tkole nekako ...
Ta polkrogla je fi ~ 300, namazana z mastjo, spodaj pa polkrogelno ležišče. Reče se mu "kraljevski zglob" ali tako nekako (?)
Ko takole konstrukcijo bočno nagneš, ji tudi spremeniš težišče.

Če to prav razumem, tovor premikaš levo / desno le z nagibom tovora, pri 30°nagiba je premik 75 mm. Se bojim, da je to premalo. Koliko energije je potrebno za takšen premik? Morda je še kakšen del zgloba, ki omogoča drsenje levo / desno? Če se že dela takšen vagon se mora omogočiti prečni premik nekaj 100 mm.
Kolikor se spomnim je pri normalni širini tovora 3200 mm na vsaki strani žel.proge še 500 mm varnostne razdalje do ovir.

[Demz]

Moja skica je samo skica. V resnici so ležišča teh zglobov zelo nizko, morda celo poravnana v isti nivo - poglej sliko ki jo je CADfreak nalepil. Tako je tovor obešen najnižje kolikor se da in bi moral biti v bistvu statično stabilen sam po sebi. Toda dinamično - tu je pa hidravlika, ki je pa sedajle odstranjena in navzgor štrlijo samo še priključki.
Da so se pa morali ogibati nadstrešku perona, hja, .. kdo bi si mislil za tako banalnost.